Franja

εἰκός, ότος, τό od ἔοικα, ion. οἰκός 1. kar je podobno, verjetno, verodostojno, naravno. 2. kar je pametno, spodobno, prikladno, umestno, upravičeno, pravično, εἰκότα λέγω govorim stvari primerno. – kot adi. εἰκός (ἐστι) naravno, verjetno, prikladno, umestno, prav, pravično, upravičeno je, spodobi se, s ὅπερ, οἷον, ὥσπερ, ὡς εἰκός ἐστιν; οὐκ εἰκός ἐστιν, μὴ οὐ ni pravično, da ne bi; ὡς τὸ εἰκός, kakor se spodobi, kakor je bilo pričakovati, κατὰ τὸ εἰκός bržkone, po vsej priliki; ἐκ τοῦ εἰκότος po pravici, kakor je prav, παρὰ τὸ εἰκός črez mero, nenavadno; εἰκός γοῦν seveda, razume se.

ἐμφανής 2 1. viden, očiten, jasen, razločen, κτήματα o katerem ni bilo nobenega dvoma (o imetju, ki se je vrnilo izgnancem), ἦμαρ τοὐμφανὴς τὸ νῦν τόδε današnji beli dan, τιμαῖς Ἀπόλλων v sijaju svojih časti, ἐμφανὴς γίγνομαι ἔργῳ dokažem javno z dejanjem, εἰς τοὐμφανὲς εἶμι javno se pokažem. 2. znan, spoštovan δαίμων. – adv. ἐμφανῶς, -νέως vidno, očitno, jasno, ἐκ τοῦ ἐμφανοῦς, ἐν τῷ ἐμφανεῖ očitno, vpričo vseh, javno.

ἔν-δηλος 2 jasen, viden, očiten, pogosto s pt., ἔνδηλος ἐγίγνετο ἐπιβουλεύων očito je bilo, da …

ἔν-ειμι (εἰμί) [3 sg. in pl. tudi ἔνι, 1 pl. ἔνειμεν, 3 sg. opt. ion. ἐνέοι, impf. 3 sg. ep. ἐνῆεν, 3 pl. ἔνεσαν] 1. sem, bivam, nahajam se notri, sem v, na, pri čem τινί, ἔν τινι; τὰ ἐνόντα kar je notri. 2. zgodi se, nastopi, je, ἄρνησις οὐκ ἔνεστί μοι ne morem tajiti, νοῦς ὑμῖν imate razum, χρόνος ἐνέσται treba bo časa, precej časa bo poteklo (vmes), ἐνῆν γάρ bilo je namreč v pogodbi. 3. impers. ἔνεστι mogoče je, možno je, sme se, ὡς ἔνι ἥδιστα kar je najugodneje, ἐκ τῶν ἐνόντων po možnosti.

ἐπ-άρᾱτος 2 preklet, ἐπάρατον ἦν pod prekletstvom je bilo prepovedano μὴ οἰκεῖν.

ἐπ-αυρίσκω [aor. inf. ep. ἐπαυρέμεν, ἐπαυρεῖν, med. fut. ἐπαυρήσομαι, aor. 2 ἐπηυρόμην, 2 sg. cj. ἐπαύρηαι in ἐπαύρῃ] 1. act. a) oprasnem, dotaknem se, oplazim, udarim, zadenem (o streli); b) uživam, okušam, dobivam τινός. 2. med. a) postanem, sem deležen česa, dosežem, imam od česa dobiček, korist ali škodo, κακόν žanjem nesrečo, čutim posledice; b) dobivam, uživam, zvem τοῦτο, βασιλῆος spoznam kralja na svojo škodo, τάχα ἄν τι τοῦ ὀνόματος ἐπαύροιτο morda je bilo tudi njegovo ime te nesreče krivo.

ἐπί [Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti Sardam, ἐπὶ γῆς καταπίπτω, ἐφ' ἵππων βάντες, ἐρύω νῆα ἐπ' ἠπείροιο na suho, ἡ ἐπὶ Βαβυλῶνος ὁδός proti Babilonu, ἐπὶ κλίνης βεβλημένος ležeč na postelji; pren. ἐπὶ σφέων αὐτῶν βαλόμενοι so vzeli stvar sami nase, αἱ ἐπὶ τούτου πράξεις čini, ki nameravajo to (ki merijo na to). 2. čas. za časa, za vlade, ob, med, ἐπ' εἰρήνης za časa miru, ἐπὶ Κροίσου ἄρχοντος za Krezove vlade, οἱ ἐφ' ἡμῶν naši sodobniki, ἐπὶ τῶν ἡμετέρων προγόνων za časa naših prednikov, ἐπ' ἐμοῦ ob mojem času, ἐπὶ τῆς τραπέζης med obedom, ἐπὶ ποτηρίου med pitjem, ἐπὶ κινδύνου za časa nevarnosti, ἐπὶ τῶν πράξεων pri delu. 3. pren. a) da označi vzrok, povod ali svrho: po, od, s posredovanjem, pod zaščito, zaradi, ἐπὶ τούτου οὔνομα τίθεμαι imenujem po, ὄνομα γίγνεταί μοι ἐπί τινος imenujem se po kom, ἐπὶ τοῦδε zaradi sledečega dejstva, ἡ ἐπ' Ἀνταλκίδου εἰρήνη ki se je sklenil z A. posredovanjem, ἐπ' ἀληθείας οὐδεμιᾶς proti vsaki resnici; b) da označi vodstvo: črez, nad, οἱ ἐπὶ τῶν πραγμάτων uradniki, ki opravljajo državne posle, οἱ ἐπὶ τῶν ὅπλων vrhovni poveljniki hoplitov, ἐφ' οὗ ἐτάχθημεν črez kar smo bili postavljeni; ὁ ἐπὶ τοῦ κοιτῶνος komornik NT, ἐπὶ πολλῶν σε καταστήσω črez veliko te postavim NT, οἱ ἐπί τινος nadzorniki, predstojniki česa; c) distributivno: ἐπὶ τεττάρων po štirje, ἐφ' ἑνός po eden, posamezno, drug za drugim, ἐφ' ἑαυτοῦ zase (nezavisno, samostojno), αὐτὴ ἐφ' ἑαυτῆς sama zase (sama na sebi), σιγῇ ἐφ' ὑμείων tiho zase, ἐπ' ἑωυτῶν διαλέγονται govorijo svoj poseben jezik, οἰκέω, εἰμὶ ἐπ' ἐμαυτοῦ prebivam sam, sem nezavisen, samostojen; ἐπὶ κέρως na krilu, drug za drugim, ἐπὶ μετώπου na čelu, v sprednji vrsti, ἐγένοντο τὸ μέτωπον ἐπὶ τριακοσίων v ospredju je bilo 300 mož, τοῖχος ἦν ἐπὶ ὀκτὼ πλίνθων τὸ εὖρος je bil osem opek širok; z ozirom na, gledé na, ἐπὶ τῶν ἀδελφῶν, αἰσθάνομαι, ὁράω ἐπί τινος vidim na (pri) kom, ἐπὶ πολλῶν ὁράω na mnogih zgledih (slučajih), τὸ ἐφ' ἑαυτῶν προορώμενοι kar se njih tiče, svojo zasebno korist; d) adverbialno: ἐπ' ἴσης enako, na isti način, ἐπ' ἴσης ἔχει nekaj je v ravnotežju, ἐπὶ τῆς ἀληθείας v resnici, οὐδ' ἐπὶ σμικρῶν λόγων niti najmanj, εἶπον ἐπὶ ὅρκου rekel sem pod prisego ἐπ' ἐξουσίας neovirano, svobodno, ἐπὶ σπουδῆς = σπουδαίως. II. z dat. 1. kraj. a) na vprašanje kje? na, pri, v, ob, poleg, blizu, ἐπὶ χθονί na zemlji, ἐπὶ τοῖς ὅπλοις v taboru, ἐπὶ θύραις pri vratih, ἐπὶ τῷ δεξιῷ κέρᾳ na desnem krilu, ἐπὶ τελευτῇ τοῦ βίου γίγνομαι (εἰμί) sem blizu smrti, ὄγχνῃ ἐπ' ὄγχνῃ hruška za hruško (dozori); ἐπὶ Τροίᾳ πέργαμα grad v Troji, ἐπὶ τῇ χώρῃ v deželi, οἰκέω ἐπὶ θαλάττῃ ob morju, ἐπὶ τούτῳ poleg, razen tega, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπί τινί εἰμι sem za kom, οἱ ἐπὶ πᾶσιν zadnja četa, οἱ ἐπὶ τούτοις oni, ki so za njimi; b) na vprašanje kam? proti, na, nad, ἐπὶ γαίῃ κάππεσεν, ἐπὶ γῇ na zemljo; ἐκβαίνω ἐπὶ ῥηγμῖνι na obal, ἐπὶ φρεσὶ θῆκε v srce; posebno v sovražnem zmislu: ἔχω ἵππους, ἵημι βέλος ustrelim na, ὁρμάομαι ἐπί τινι grem nad koga, συνίστημί τινα ἐπί τινι naščuvam koga proti komu, μηχανάομαί τι ἐπί τινι, μάχη ἐστὶ ἐπί τινι boj je proti komu. 2. čas. po, med, pri, (takoj) nato, ἐπὶ νυκτί ponoči, ἐπὶ τῷ δείπνῳ pri, med obedom, ἐπὶ τῇ κύλικι pri kozarcu, ἐπὶ τούτῳ nato, ἀεὶ ἐπ' ἤματι vsak dan, dan na dan, vedno, ἐπ' ἐξεργασμένοισι ἥκω po dovršenih činih, ἐπὶ τούτοις nato, zatem, ἐπὶ συντελείᾳ τῶν αἰώνων na koncu sveta (= ko so se dopolnili časi) NT. 3. pren. a) da označi vzrok, povod, svrho, smoter: zaradi, za, vsled, iz, po, zavoljo, z ozirom na, zlasti pri glagolih, ki izražajo duševno stanje, npr. ἀλγέω, γελάω, θαυμάζω, πάσχω, χαίρω ἐπί τινι; ἐπὶ τούτῳ (τούτοις) v ta namen, v to svrho, ἐπὶ μιῇ αἰτίᾳ iz enega vzroka, ἐπὶ τῷ κέρδει zaradi dobička, ἐπί σοι πολλὰ ἔπαθον zavoljo tebe sem mnogo trpel, ἐπὶ νίκῃ za zmago, za stavo, ἐπὶ τῷ λέγει τάδε; čemu pravi to? ἐπὶ χάρμῃ za boj, ἐπὶ δηλήσει da bi škodoval, v pogubo, ἐπ' ἀγαθῷ v korist, ἐπὶ διαβολῇ τῇ ἐμῇ da bi me obrekoval, ἐπὶ πίστει zavoljo vere NT, μανθάνω ἐπὶ τέχνῃ zaradi umetnosti, ἡ ἐπὶ τοῖς πεπραγμένοις ἀδοξία sramota (zavoljo) preteklih dogodkov, ἐπὶ τοῖς ἠγγελμένοις vsled tega poročila, ἐπ' ἀρωγῇ da bi pomagal, ἐπὶ θανάτῳ v znak smrtne obsodbe, ἐπὶ μισθῷ za plačilo; ἐπ' ἀργύρῳ za denar, ἐπί τινι ἀθλεύω borim se komu na čast, ἐπὶ Λεωνίδῃ ἑστάναι Leonidu na čast, ἐπὶ Πατρόκλῳ πέφνεν, λέγω ἐπί τινι govorim (umrlemu) na čast; ἐφ' ἡμῖν εἰρηκὼς κυρεῖ o nas je to govoril, τὰ ἐπί σοι κακά tvoja nesreča, νόμον τίθημι ἐπί τινι z ozirom na koga, za koga, καλέω ἐπ' ὀνόματι πατρός imenujem po očetu; ζάω ἐπί τινι živim od česa; b) pod pogojem, ἐπὶ τοῖσι αὐτοῖσι pod istimi pogoji, ἐφ' ᾧ (τε) pod tem pogojem, da, ἐφ' οἷς = ἐπὶ τούτοις, ἅ, ἐπὶ τούτοις pod temi pogoji:; c) pomenja ceno: za, po, ἐπ' οὐδενί za nobeno ceno, ἐπὶ πόσῳ ἄν τις δέξαιτο koliko bi pač kdo dal? ἐπὶ μεγάλοις τόκοις (δανείζω) na visoke obresti; d) naznanja vrsto ali red: φόνος ἐπὶ φόνῳ umor za umorom, πήματ' ἐπὶ πήμασιν nesreča za nesrečo, ἄλλα τε πολλ' ἐπὶ τῇσι razen teh, ἐπὶ τῷδε ἀνέστη za njim, ἀνίσταμαι, ἀγορεύω ἐπί τινι nastopim, govorim za kom, ἐπὶ τούτῳ razen tega, τὰ ἐπὶ τούτοις bodočnost, ἐπὶ πᾶσι πάρειμι povsod; e) izraža predstojništvo, odvisnost, poslovanje: οἱ ἐπὶ τούτοις ὄντες ki so imeli nadzorstvo nad njimi, ἐπὶ τοῖς πράγμασίν εἰμι vodim državne posle, ἐπ' αὐτῷ ποιῶ spravim pod njegovo oblast, ἐπὶ τῷ ἀδελφῷ εἰμί sem v bratovi oblasti, sem njemu podložen, ἐπ' ἐμοί ἐστιν v moji moči je, od mene je zavisno, τὸ ἐπ' ἐκείνοις εἶναι kar se njih tiče, kolikor je bilo to od njih zavisno, ὁ λόγος ἐπὶ τῷ δήμῳ narod ima o tem govoriti. III. z accus. 1. kraj. na vprašanje kam? a) v, na, k, (tja) do, βαίνω ἐπὶ πύργον, ἀναβαίνω ἐπὶ τὸ ὄρος, ἀναπηδῶ ἐπὶ τοὺς ἵππους na konje, σεύομαι ἐπ' οἴκους, εἶμ' ἐπὶ ναῦν k ladji, ὁδὸς φέρει ἐπὶ Σοῦσα drži v Suze, καλέω ἐπὶ δεῖπνον na obed, ἐπὶ δεξιά, ἐπί δόρυ na desno, ἐπ' ἀριστερά, ἐπ' ἀσπίδα na levo; λέγω ἐπί τινα h komu, ἐπὶ πόδα ἀναχωρέω polagoma, počasi; včasih tudi pri glagolih mirovanja (= εἰς): ἐπέστη ἐπὶ τὰς θύρας obstal je pri vratih, πάρειμι ἐπὶ τὸν τάφον; ἐκ τοῦ ἐπὶ θάτερα od druge (nasprotne) strani; b) preko, črez, skozi, ἐπ' ἐννέα κεῖτο πέλεθρα, παρετέτατο ἡ τάφρος ἐπὶ δώδεκα παρασάγγας, ὁράω, λεύσσω, πλέω ἐπὶ πόντον; δράκων ἐπὶ νῶτα δαφοινός po hrbtu, κλέος πάντας ἐπ' ἀνθρώπους med vsemi ljudmi razširjena; c) proti, nad, εἶμι, πολεμέω, στρατεύω ἐπί τινα, βασιλεύω ἐπί τινα kraljujem nad kom NT. 2. čas. do, za, ἐπ' ἠῶ εὕδω do zore, ἐπὶ χρόνον τινά (za) nekaj časa, ἐπὶ δηρόν za dolgo, ἐπὶ πολὺν χρόνον za dolgo časa; ἐφ' ὅσον dokler, ἐπὶ πλεῖον dalje NT, ἐπὶ δέκα ἔτη deset let. 3. pren. a) pri določilih mere ali števila: okoli, do, približno, ἐπὶ διηκόσια do dvesto, ἐφ' ὅσον kakor daleč, kolikor, ἐπὶ τόσον do te velikosti, ἐπὶ μακρόν, ἐπὶ πολύν daleč tja; b) izraža namen: v, na, po, ἐπὶ ἔργα τράποντο pričele so delati, εἶμι ἐπὶ θήραν pojdem na lov, ἐπ' αὐτό γε τοῦτο πάρεσμεν ravno zaradi tega smo prišli semkaj, ἐπὶ πᾶν ἔρχομαι, ἀφικνοῦμαι vse poskusim; εἶμι ἐπὶ βοῦν pojdem po vola, πέμπω ἐφ' ὕδωρ pošljem po vodo, ἐπὶ φορβὴν ἐξέρχομαι grem si iskat hrane, ἐπὶ τὸν Κέρβερον καταβαίνω da pripeljem Kerbera; c) adverbialno: ἐπὶ στάθμην po merilni vrvi, ἐπ' ἴσα enako, neodločeno (o bitki), ἐπὶ πλεῖον οὐκ ἀκήκοα več nisem slišal, ἐπὶ τὰ γελοιότερα ἐπαινέω porogljivo, τὰ ἐπί σε kolikor se tebe tiče, τἀπὶ τὴν κόρην kar se tiče deklice, ὡς ἐπὶ τὸ πολύ večinoma.

ἐπι-κίνδῡνος 2 združen z nevarnostjo, nevaren; ἐπικίνδυνον ἦν μή bati se je bilo, da ne bi, ἐν ἐπικινδύνῳ γίγνομαι pridem v nevarnost. – adv. -δύνως nevarno τινί.

ἐπι-τέλλω in med. [aor. ἐπέτειλα, plpf. pass. ἐπὶ … ἐτέταλτο (v tm.)] 1. trans. ukažem, zapovem, naročim, zabičim, naložim τινί τι, μῦθον, κρατερὸν δ' ἐπὶ μῦθον ἔτελλεν in obenem je ukazal mogočno, izrekel mogočni ukaz, νόστον naklonim, pošljem, συνθεσίας dam zapovedi; pass. τῷ δ' ἐπὶ πάντ' ἐτέταλτο ἀνασσέμεν Αἰτωλοῖσι poverjeno mu je bilo vodstvo nad A.; ἐμοὶ δ' ἐπὶ πάντ' ἐτέταλτο meni je bila vsa skrb izročena. 2. intr. vzhajam.

ἐπι-τρέπω, ion. ἐπι-τράπω [gl. τρέπω, pf. pass. 3 pl. ep. in ion. ἐπιτετράφαται, adi. verb. ἐπιτρεπτέον] I. act. in pass. 1. trans. a) k ali proti naravnam, izročim, prepustim, pustim na izvoljo, zaupam τί τινι, inf.; pos. dam komu v oskrbovanje, v razsodbo τῷ ἐν Δελφοῖς μαντείῳ, Ἀθηναίοις ἐπιτρέψαι περὶ σφῶν αὐτῶν πλὴν θανάτου izročili so se razsodbi Atencev pod pogojem, da jih ne obsodijo na smrt; pass. ἐπιτρέπομαί τι izroči, zaupa se mi kaj, παρὰ τούτων Ἡρακλεῖδαι ἐπιτραφθέντες ἔσχον τὴν ἀρχήν katerim je bila izročena vlada, οἱ ἐπιτετραμμένοι τὴν φυλακήν katerim je bilo straženje izročeno; b) naklonim, zapustim παισί κτήματα; c) dopustim, dovolim, trpim, νίκην τινί dam, prepustim, τὴν χώραν διαρπάσαι, τινὶ κακῷ εἶναι; οὐκ ἐπιτρέπω ne dovolim, oviram, zabranjujem; d) naročam, ukazujem, τάξιν ἐπί τι odpravim kam. 2. intr. vdam se, zaupam se, podvržem se τινί, γήραϊ podležem. II. med. 1. obračam sekam, nagibam se θυμός ἐπετράπετο εἴρεσθαι tvoje srce je zaželelo. 2. zaupam sebe (svoje stvari) komu, pokorim se razsodbi koga. 3. zaupam, izročim komu kaj τὰ ἄλλα.

ἔργον, τό [Et. iz ϝέργον, kor. werg', nem. Werk, wirken; gršk. še ἔρδω iz ϝερzδω, werg'jō; ῥέζω iz ϝρεγjω] 1. delo, dejanje, čin, podjetje (oppos. λόγος), dogodek, resnica, istina, ἔργα θεῶν delovanje bogov, ἔργῳ z dejanjem, v resnici, zares, λόγῳ καὶ ἔργῳ z besedo in dejanjem, ἅμα ἔπος τε καὶ ἔργον ἐποίεε kakor je rekel, tako je tudi učinil, καὶ τὸ ἔργον προσῆγεν je (to) tudi izvršil, ἔργα νεώτερα prevrat, novotarstvo. 2. delo, opravilo, izvršitev, opravek, posel; dolžnost, naloga, trud, izvrševanje, ukvarjanje; ἐπὶ τὸ ἔργον ἔρχομαι, χωρῶ πρὸς τὸ ἔργον, ἔργου ἔχομαι lotim se dela, grem na delo (da kaj izvršim), ἔργον ποιοῦμαί τι prizadevam si, ἔργον ἐποίχομαι dovršujem kaj, ἔργον ἔχω trudim se, moja naloga je, δεόμενος na vso moč prosim; ἔργον ἐστί τινος (σόν) posel, dolžnost je koga, οἷς τοῦτο ἔργον katerim je bilo to naloženo, ἐπέδρης μὴ εἶναι ἔργον τινί da obleganje nikomur ne koristi, ἐμὸν τὸ ἔργον, ὅπως moja dolžnost je, skrbeti, ἐν ἔργῳ εἰμί sem pri delu, delam; ἔργον ἐστίν težko je, μέγα (πολὺ) ἔργον ἐστίν težko je, nevarno je, πλείονος ἔργον ἐστίν težje je, οὐδὲν ἔργον ἐστίν prav nič ni težko, ni potrebno, nič ne koristi, σιωπῆς ἐν κακοῖς οὐδὲν ἔργον molčanje v nesreči nič ne koristi; vrsta opravila (dela) se izraža z adi. ali subst.: ἔργα πολεμήια bojna opravila, boji, ἰατρικά zdravniška opravila, θαλάσσια ribarstvo, ribji lov, brodarstvo, ἔργα φιλοτήσια (γάμοιο) uživanje ljubezni, ljubezen, δαιτός obed; pos. a) ἔργα ἀνδρῶν opravki moških t. j. poljedelstvo, obrt; pl. ἔργα obdelano polje, njive; ἔργα ἀργύρεια srebrni rudniki; b) ἔργα γυναικῶν ženska opravila (skrb za gospodinjstvo, tkanje, preja); c) ἔργα (μάχης) bojno delo, boj, vojna, ἔργον ἔχομαι začenjam boj, ἐν ἔργῳ εἰμί bojujem se, ἐν τῷ ἔργῳ v boju, οἱ ἐν τῷ ἔργῳ borilci, ἔργον Τρωικόν trojanska vojna. 3. kar se z delom napravi: delo, izdelek, umetnina, zgradba, stavba, učinek, uspeh, zmaga. 4. stvar, reč ῥέπον, predmet, πᾶν ἔργον ὑπείκω v vsem, ὅπως ἔσται τάδε ἔργα kako se bo to izteklo; μέγα ἔργον velik kos (o kamnu).

εὐθυντηρία, ἡ poet. mesto na ladji, kjer je bilo krmilo pritrjeno.

ζήτημα, ατος, τό (ζητέω) 1. kar se išče, οὐ ῥᾴδιον ζήτημα ni bilo lahko poiskati (raztresene kose Pentejevega trupla), ζήτημα εἰπεῖν to, po čemer kdo poprašuje, predmet preiskave. 2. preiskovanje, izpraševanje; vprašanje, prepir NT. 3. poiskanje, izsledba (Evr. Bacch. 1218).

θῦμα, ατος, τό (θύω) poet. 1. daritev, žrtev. 2. žrtvovanje ὧδ' ἦν τὰ κείνης θύματα tako je bilo z njenim žrtvovanjem.

καθαρός 3 1. a) čist, prost (česa), neomadeževan, čeden, neskaljen, jasen, veder καθαρὸν φρένα ἔχω, χεῖρας čistih rok; b) prost bolezni, zdrav, τὸ καθαρὸν τοῦ στρατοῦ zdravi del vojske; c) brez ovir, neoviran, nemoten, ἐν καθαρῷ na prostem, odprtem polju, brez ovire, τὸ ἐμποδὼν καθαρὸν γίγνεται zapreka se odpravlja; pren. jasen, urejen, πάντα ἦν καθαρά vse je bilo v redu. 2. brez primeska, nepomešan, pristen, odkritosrčen, στρατός sami državljani, καθαρὰν κλῇδα φρενῶν ἀνοίγω odprem vrata odkritosrčnega srca = pridobim si po zvijači njegovo zaupanje; θάνατος poštena, častna smrt (ne na vešalih). 3. NT brez krivde, nedolžen, čist ἀπό τινος, popoln, nepokvarjen. – adv. καθαρῶς čisto, jasno, pošteno, odkritosrčno.

καιρός, ὁ 1. prava mera, pravo razmerje, πλείους τοῦ καιροῦ več nego je (bilo) prikladno ali potrebno, τοῦ καιροῦ ἐγγυτέρω τείχους bliže zidu nego je bilo pametno. 2. pravo (ugodno) mesto ali kraj, οὗ καιρὸς εἴη kjer bi bilo primerno, προσωτέρω τοῦ καιροῦ dalje nego je prav (primerno). 3. ugoden čas, ugodna prilika, καιρός (ἐστι) (pravi) čas je, καιρὸν παρίημι zamudim ugoden čas, ἐς καιρόν, ἐν καιρῷ, κατὰ καιρόν, καιροῦ in καιρόν o pravem času, ἐς αὐτὸν καιρόν ravno o pravem času, κατὰ καιροῦ po potrebi, ἐν τοῦτῳ τῷ καιρῷ pri tej priliki, pri tej priči, πρὸ καιροῦ pred časom; καιρὸς τῶν πραγμάτων ugoden čas, da se kaj izvrši, ἐν παντὶ καιρῷ vsak čas, pri vsaki priliki, ἀπὸ τοῦ καιροῦ o nepravem času, neprilično, σὺν οὐδενὶ καιρῷ = ἀκαίρως. 4. a) sploh: čas, ura, okolnosti, razmere časa, nevaren položaj, odločilen trenotek, ἐν τοῖς μεγίστοις καιροῖς, ἐπὶ τοῦ καιροῦ po razmerah časa; b) prilika, komu škodovati, slaba stran, zadrega, καιρὸν ἐνδίδωμι dam priliko (za napad), ἐφεδρεύω τοῖς καιροῖς τινος prežim (čakam) na čigave zadrege. 5. a) važnost, pomen, vpliv, μέγιστον καιρὸν ἔχω sem zelo velike važnosti (vpliva, pomena); b) ugodnost, korist, uspeh, ἐν καιρῷ γίγνομαι sem koristen, koristim, φρουρέω ἐπὶ σῷ καιρῷ pazim na tvojo korist, ἐς καιρόν na srečo, k sreči, τὰ ὑπερβάλλοντα οὐδένα καιρὸν δύναται kar presega mero, ne prinaša nobene sreče, πρὸς καιρὸν πονέω moj trud ima uspeh.

κατα-τέμνω pre-, razsekam, razrežem, razdelim, ἐμαυτόν razmrcvarim, poškodujem samega sebe; pass. ἡ πόλις κατατέτμηται τὰς ὁδοὺς ἰθείας mesto je bilo presekano po ravnih cestah; τάφροι κατετέτμηντο jarki so bili napravljeni, izkopani, ἐπί τι kam.

κατ-έχω [tudi v tm.; fut. καθέξω, κατασχήσω, aor. κατέσχον, pf. κατέσχηκα, adi. verb. καθεκτέον; ep. aor. κατέσχεθον, 3 sg. κάσχεθε; ep. ion. vzpor. obl. κατ-ίσχω, κατα-ΐσκω in κατ-ισχάνω] I. trans. 1. act. in pass. a) α.) držim (pri tleh), κεφαλήν povešam, ἐν χεροῖν τινα držim v rokah; β.) pri-, zadržujem τινά, τί, γέλωτα, δάκρυ, τὸ μὴ δακρύειν, ὀργήν zatiram, brzdam, krotim ἐμαυτόν; prikrivam διάνοιαν, φθόνον; odlagam ἀναγωγήν; γ.) prebijem, prenašam ἡμέραν, βίον; δ.) ohranim, držim λόγον, τὸ καλόν, παραδόσεις NT, γνώμῃ imam v mislih, ohranim v spominu; pass. zadržuje me kdo, bivam, mudim se kje ἔν τινι, περί τι okrog česa; b) obračam, vodim ladjo kam, dam ladjo kam peljati ναῦν ἔς τι; c) imam v oblasti, posedujem; α.) obdržim τὰ πρήγματα, dobim, imam τάφον, ἀρχήν, κλέος priborim si; β.) polastim se τὸ Καδμείων πέδον, osvojim si, zasedem ἀκρόπολιν, ἐχυρά; γ.) vladam Ὀλύμπου αἴγλαν, χθόνα, πλῆθος; δ.) pokrivam κόνις νέκυν, νὺξ οὐρανόν, γαῖα, αἶά με κατέχει zemlja me pokriva, sem pokopan; o bogovih: varujem, ščitim γῆν; ε.) napolnjujem πεδίον ἀλαλητῷ, δυσφημίαις στρατόπεδον, oglušujem θόρυβοι ἡμᾶς; ζ.) razumem, umevam, vem; η.) o stanju in stvareh: zgrabim, lotim se, φθορὰ δόμον tare, muči; navdušim τινά; pass. sem navdušen (aor. med. κατασχόμενος ima pas. pomen Pl. Phaedr. 244e), κατέχομαι ἀνάγκῃ sila me pritiska, δίψει žeja me muči, νοσήματι sem bolan NT, οὐρανὸς νεφέεσσι κατείχετο nebo je bilo oblačno. 2. med. a) držim pred seboj, po-, zakrivam si πρόσωπον, pokrivam se ἑανῷ; b) stiskam, καρδίαν ἔρωτι κατείχετο (Φαίδρα) njeno srce je prevzela ljubezen, v njenem srcu je plamtela ljubezen; c) zadržim, pridržim si χρήματα. II. intr. 1. jadram, plovem, veslam proti εἴς τι, izkrcam se, priplovem kam, εὖ srečno dospem k zvršetku, prinašam srečo. 2. sem, bivam, mudim se kje (tudi med.). 3. a) trajam, trpim; o vetru: neprestano vejem, ὄμβρος κατασχών trajen dež; b) vladam, obstajam, sem, λόγος κατέχει govorica je, govori se, pripoveduje se, τὰ πράγματα κατέχοντα obstoječe razmere; κατέχων držeč = vztrajno; c) pritiskam, prodiram βάλλοντες, πάντῃ.

κέρας, τό [Et. idevr. k'er-es-, lat. cere-brum iz ceras-ro-m, cervix, icis, nem. Hirn, gl. κάρα –. – gen. κέρατος, κέρως, dat. κέρατι, κέρᾳ; pl. nom. κέρατα, κέρᾱ, gen. κεράτων, dat. κέρᾰσι; ep. κέραος, κέραι, pl. κεράων, κέρᾱσι in κερᾰ́εσσι; ion. κέρεος, κέρεϊ, κέρεα, κερέων]. 1. rog, rogovje, roženina; posebno: rog (kot glasbeno orodje) in rog (iz katerega so pili). 2. vse, kar se izdeluje iz rogov: a) (rožen) lok; b) (rožena) vrata; c) rožena cev na odici. 3. kar je rogu podobno: a) vzvišeni, rogu podobni roglji na oltarju NT; b) kodri, kita, κέραι ἀγλαέ ki se ponašaš s svojimi kitami (Il. 11, 385; drugi: ki se ponašaš s svojim lokom); c) rokav reke; d) vrh gore τοῦ ὄρους; e) krilo vojske, ἔξω τοῦ κέρως izvun krila, κατὰ κέρας, ἐπὶ κέρας, ἐπὶ κέρως v dolgi vrsti, v dolgi črti, drug za drugim, ladja za ladjo ἀνάγω, ἐκπλέω, πορεύομαι, ἄγω (tako, da jih je bilo dosti drug za drugim, pa le malo vštric, nasprotno: ἐπὶ φάλαγγος), κατὰ κέρας ἐπιτίθεμαι, προσβάλλω, συμπίπτω napadem od strani, z boka, na krilu; f) prednja vojska, prednja straža Ksen. An. VI, 5, 5.

κλείς, κλειδός, ἡ (gl. κλείω) [acc. sg. κλεῖν, κλεῖδα, acc. pl. κλεῖς, κλεῖδας; ep. ion. κληΐς, ῖδος, acc. κληῖδα; poet. κλῇς, κλῇδος, acc. κλῇδα] 1. ključ, zapah pri vratih, klin, ki je stikal oba zapaha. 2. ušesce, kljukica na zaponki. 3. ključ, klin, na katerem je bilo pritrjeno veslo, veslarska klop. 4. ključnica (kost). 5. morska ožina, vhod (Helespont) ἐφ' ἁλμυρὰν πόντου κλῇδ'. 6. pren. ključ kot znak oblasti NT ali molčečnosti Sof. O. C. 1051; κλῇδα φρενῶν gl. καθαρός. 7. Κλεῖδες, αἱ rt na Cipru.