Franja

δικάζω (δίκη) [fut. δικάσω, aor. ἐδίκασα, pf. pass. δεδίκασμαι, aor. ἐδικάσθην; aor. ep. ἐδίκασσα, ion. inf. fut. δικᾶν] 1. act. a) prisodim komu pravico τινί, sodim, ἐγκλήματος o obtožbi ali obdolžitvi, τὰ κοινά o državnih (javnih) zadevah, γάμον izrečem sodbo o zakonu; obsodim, kaznujem, δίκην razsodim, izrečem sodbo, δίκας τινί prisodim komu kaj; b) odločim, razsodim, določim, zapovem, ἐς μέσον sodim po pravici, nepristransko, κρυπτάδια snujem skrivne naklepe; o vedeževalcih prorokujem Her. 1, 84. 2. pass. a) (za)tožijo me, obsodijo me, οἱ δικαζόμενοι obtoženci; b) δίκη δικάζεται sodba se izreče. 3. med. iščem pravice pred sodiščem, pravdam se, tožim se, imam s kom pravdo τινί, πρός τινα; περί τινος radi česa.

δί-κελλα, ἡ [Et. δι, κελλα, kor. (s)qel, slov. skala] kramp, rovnica, motika, dvorezna sekira.

δίκη, ἡ (gl. δείκνυμι) 1. običaj, navada, šega, način, usoda βασιλήων, γερόντων, δμώων; αὕτη δίκη ἐστὶ βροτῶν to je usoda smrtnikov; ἡ γὰρ δίκη, ὁππότε tako se navadno zgodi, kadar; ἱππομαχίας navadni način konjeniškega boja. – acc. δίκην (adv.) po, tako, kakor τινός (lat. instar). 2. pravo, pravica, pravičnost θεῶν, δαιμόνων, μή τι δίκης ἐπιδευές ἔχῃσθα da dobiš vse, do česar imaš pravico, δίκην ἰθύντατα εἰπεῖν najpravičneje soditi, δίκῃ ἀμείβομαι dokažem, potegnem se za svojo pravico; δίκῃ po pravici, s pravico; ἐν δίκῃ, σὺν δίκῃ, κατὰ δίκην po pravici, pravično, po običaju; πρός δίκης po pravici, upravičeno; δίκης ἐς ὀρθόν resnično, πέρα δίκης proti vsej pravici, πρὸς δίκης ἔχει μοί τι imam, kar me opravičuje = razmere me opravičujejo. – Perz. Δίκη boginja pravice. 3. a) pravosodje, pravosodno postopanje, sodba, razsodba, δίκη ἐστί vrši se pravno postopanje, δίκην ψηφίζω κατά τινος sodim koga, πάρειμι ἐν τῇ δίκῃ pridem pred sodišče, πρὸ δίκης pred sodnijsko razsodbo, μέχρι δίκης do sodnijske razsodbe, δίκην οὐκ ἐδίδοσαν niso dovolili (pripustili) sodnijske razsodbe; b) pravda, prepir, tožba, sodnijska obravnava (Pl. Fed. 58 c); δημοσία δίκη državna obtožba (= γραφή), δίκη κλοπῆς tožba radi tatvine, δίκην εἰπεῖν braniti se, zagovarjati se pred sodiščem, εἰς δίκας καθίστημι, ἄγω pozovem pred sodišče ali na odgovor, zatožim, διὰ δίκης εἶμι πατρί prepiram se z očetom, zatožim očeta, δίκη γίγνεται stvar se sodnijsko odloči, pravda se vrši ali odloči, δίκην ὑπέχω podvržem se pravdi (ali kazni, gl. 4), δίκην δίδωμι παρά τινι nastopim pravdno pot, začnem tožbo, podvržem se sodnijski odločbi, δίκην δίδωμι καὶ λαμβάνω pridem pred sodišče kot obtoženec in kot tožnik, δίκην τῶν διαφόρων ἀλλήλοις δίδωμι καὶ δέχομαι pripustim v medsebojnih prepirih sodnijsko odločbo in se ji tudi sam podvržem, δίκην δικάζω gl. δικάζω; τὴν δίκην διακρίνω razsodim. 4. kazen, globa, povračilo, δίκην ἐπιτίθημι naložim kazen, δίκην δίδωμι a) ὑπό τινος trpim kazen, kaznuje me kdo; b) dam zadoščenje, δίκην ἐσχάτην δίδωμι pretrpim najhujšo kazen, τινός za kaj, δίκην τίνω, ἐκτίνω, ἐπιτελέω trpim kazen, kaznuje me kdo, plačam kazen, pokorim se; δίκην λαμβάνω dobim zasluženo kazen, δίκην αἰτέω, αἱρέομαι zahtevam zadoščenje, δίκας αἴρομαι παρά τινος maščujem se nad kom, kaznujem koga, δίκην ὑπέχω dobim zasluženo kazen, podvržem se kazni, τινί dam komu zadoščenje, τὴν δίκην φεύγω skušam kazni uiti (pa tudi izgubim pravdo), δίκην ἔχω α.) imam (dobil sem) zadoščenje; β.) prejmem zasluženo kazen.

δι-οϊστεύω ep. 1. streljam skozi τινός. 2. streljam na drugo stran, καί κεν διοϊστεύσειας utegneš doseči s strelico drugo stran.

δι-όμνῡμι (nav. med.) slovesno prisežem, zarotim se, s prisego zagotovim, trdim ὅρκον.

διφθέρα, ἡ 1. krzno, usnje, koža. 2. kožuh, torbica iz kože, pergament, meh. 3. a) iz kož narejene šatorske strehe; b) s senom napolnjene sešite kože, po katerih so hodili kakor po plavih črez reko.

δί-χηλος 2 (χηλή) s preklanimi parklji, dvoparkljat.

διχοστατέω (δίχα, στῆναι) razidem se, ločim se, razprem se s kom πρός τινα.

διώμοτος (δι-όμνυμι) poet. zaprisežen, s prisego zavezan.

δορι-άλωτος 2 δορυαλ-, poet. δουριάλωτος (ἁλίσκομαι) s sulico vzet, s silo vzet, zasužnjen, podjarmljen, πόλις v naskoku osvojeno mesto.

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

δορυ-δρέπανον, τό srpasto kopje, kopje s srpastim vrhom (= srp na dolgem drogu).

δουπέω [aor. ἐδούπησα, ep. ἐγδούπησα, pf. δέδουπα] zamolklo donim, bobnim, grmim, ropočem, ταῖς ἀσπίσι πρὸς τὰ δόρατα razbijam s sulicami po ščitih, bijem s čim ob kaj.

δρεπανη-φόρος 2 (φέρω) ki ima srpe, ἅρμα s srpi oborožen voz.

δυσ-θανατέω težko umiram, borim se s smrtjo.

δυσμαχέω poet. borim se v svojo nesrečo ali brezuspešno, θεοῖς proti bogovom; ἀνάγκῃ οὐχὶ δυσμαχητέον s silo (potrebo) se ne smemo boriti, ker je to brezuspešno.

δυσ-μεταχείριστος 2 (μεταχειρίζω) s čimer se je težko baviti, στρατός česar se kdo težko loti, kar kdo težko napade.

δυσ-ξύμβολος 2 (ξυμ-βάλλω) s komer se težko občuje, nestrpen, nespravljiv.

δύσ-ορμος 2 (ὅρμος) kjer se težko pristane, s slabim pristaniščem, nepristopen, odljuden, pust, negostoljuben.

δυσ-πολέμητος 2 (πολεμέω) s komer se je težko vojskovati.