Franja

πρό-πονος 2 poet. zelo težaven, trudapoln.

πρόσ-πεινος 2 (πεῖνα) zelo lačen.

προφανής 2 viden, očiten, očividen, zelo jasen, ἐκ τοῦ προφανοῦς v bitki na odprtem (planem) polju, odkrito.

πρωτό-γονος 2 ep. poet. prvorojen(ec), zelo plemenit, star, starodaven οἶκος.

πυκι-μήδης 2 (πύκα, μήδομαι) ep. pameten, premišljen, razumen, zelo skrben.

πυκνός 3 1. a) gost, čvrst, trden θώρηξ, θάλαμος, stisnjen, sklenjen, nabit, dobro zaprt (zaklenjen), dobro skrit φάλαγγες, δένδρεα; b) pogosten, mnog, mnogoštevilen λιθάδες. 2. a) močen, velik, mogočen, silen ἄχος, ἄτη; b) razumen, premišljen, pameten, skrben, premeten ἔπος. – adv. πυκνῶς, πυκ(ι)νόν, πυκνά pogosto, neprestano, zelo, silno, pametno.

πυκνόστικτος 2 (στίζω) poet. zelo pisan, pester, z gostimi pegami ἔλαφοι.

πῶς, ion. κῶς 1. vpraš. členica: kako, na kak način, zakaj ? Včasih izraža željo: πῶς ἂν θάνοιμι o da bi umrl; πῶς γάρ kako neki? elipt. gotovo ne, nikakor ne; πῶς δή; kako vendar to? πῶς οὐ kako ne bi, vsekakor. 2. v vzkliku: kako zelo! NT.

ῥᾳστώνη, ion. ῥῃστώνη, ἡ (ῥᾷστος) lahkota 1. ročnost, pripravnost, spretnost. 2. naklonjenost, postrežljivost, uslužnost, ἐκ ῥᾳστώνης iz prijaznosti, τινός do koga. 3. olajšava, ῥᾳστώνην τινὸς παρασκευάζομαι olajšam si kaj; oddih, odpočitek, ozdravitev, okrepitev, korist, πολλὴ ῥᾳστώνη γίγνεται zelo koristno je. 4. a) udobnost, ugodnost, mir; b) nemarnost, popustljivost, lenoba.

ῥοπή, ἡ (ῥέπω) nagnjenje, nagibanje (tehtnice), preobrat (usode), odločilen trenotek, največja nevarnost, odločitev; vpliv, povod, vzrok; μεγάλη ῥοπή ἐστιν velike važnosti je, mnogo odločuje; ῥοπή βίου μοι življenje se mi nagiblje h koncu, δέδορκε φῶς ἐπὶ σμικρᾶς ῥοπῆς življenje mu visi na niti, μικρὰ ῥοπὴ αὐτῶν ἐστι na njih je malo ležeče, malo pomenijo, οὐ μικρὰν ῥοπὴν ποιῶ zelo vplivam na kaj, mnogo pripomorem do česa, ἐν ῥοπῇ τοιᾷδε κεῖμαι nahajam se v takšnem nevarnem položaju, σμικρὰ ῥοπή majhen povod ali vzrok.

σέβω in dep. [Et. iz kor. tjegw̲, σεμνός iz σεβνος – aor. pass. ἐσέφθην] 1. bojim se, strah me je česa, sramujem se. 2. a) spoštujem, častim, molim; b) zelo čislam, cenim.

σεύω ep. poet. [Et. iz kor. qjeu-, vzbuditi, vzdigniti. – Obl. impf. ἔσσευον, aor. ἔσσευα, med. ἐσσευάμην; ep. impf. σεῦον, aor. σεῦα, σευάμην; σεύομαι: impf. ἐσσευόμην, aor. 2 med. ἐσσύμην, ἔσσυο, ἔσ(σ)υτο, σύτο, pt. σύμενος; pass. ἐσσύθην, pf. ἔσσυμαι, pt. ἐσσυμένος, plpf. ἐσσύμην, ep. med. praes. 3 sg. σεῦται]. I. trans. act. in med. 1. storim, da se kaj hitro giblje; a) zapodim, poženem, tiram pred seboj, gonim, podim, priganjam, ščuvam na ἐπί τινι; b) od-, prepodim, preženem, hitro odpeljem ἀπὸ χθονός; c) storim, da se ulije, izvabim αἷμα. 2. vihtim, mečem, lučam. II. intr. med. in pass. 1. a) hitro se gibljem (premikam), hitim, tečem, derem, drevim (se), vihram, planem iz česa; adv. ἐσσυμένως hitro, urno; b) πάλιν hitim nazaj; odhitim. 2. pren. žene me kaj, prizadevam si, hrepenim, želim, ἐσσύμενος zelo željen česa, pohlepen po τινός.

Σῑ́συφος, ὁ 1. Ajolov sin, Glavkov oče, po drugi pripovedki tudi oče Odisejev, ki se zato imenuje Σισυφίδης, ου, ὁ; Sizif, zelo prekanjen človek, je ustanovil Efiro = Korint. 2. priimek Derkilidov.

συγγραφικῶς zelo natančno, točno kakor po pogodbi εἰπεῖν.

συμ-βαίνω [fut. συμβήσομαι, aor. συνέβην, pf. συμβέβηκα; pass. aor. συνεβάθην; pf. inf. pass. συμβεβάσθαι, ion. pf. inf. act. συμβεβάναι] 1. skupaj grem, hodim s kom τινί, ποδί pomagam. 2. prihajam, stopam skupaj, shajam se; a) o času: ujemam se, τινί s čim; b) pogodim se, dogovorim se, zedinim se, zavežem se, sklenem pogodbo, pomirim se, spravim se, τινί, πρός τινα s kom; τί, περί τινος v čem, glede česa, ἐπί τινι pod kakim pogojem, tudi (acc. c.) inf., ὥστε; pass. συμβαίνεται doseže se sporazum, περὶ τοῦ πλείονος o nadaljnjih korakih; c) skladam se, ujemam se, zlagam se s kom τινί, λόγοις v besedah, enak sem komu. 3. zgodim se, dogodim se, uresničim se; a) o vsotah in računih: znašam, οὐ πλέον ne vržem več; b) pri sklepanju: sledi kaj iz česa ἔκ τινος, τὰ συμβαίνοντα kar sledi, posledica, učinek; c) izpolnim se (o prorokovanjih), izvršim se, izidem se, τοὐναντίον v nasprotnem zmislu, κακῶς συμβάντος πολέμου ker se je vojska nesrečno končala; imam uspeh, posreči se mi, obnese se mi ἡ πεῖρα; d) dogodim se, doleti (zadene) koga kaj ἆται; včasih = τυγχάνω, εἰμί: τὰ μητρὸς ἔχθιστά μοι συμβέβηκε materino srce mi je zelo sovražno, ἡ ἀδικία μέγιστον κακὸν συμβαίνει je največje zlo; κατὰ τὸ συμβεβηκός po naključju, slučajno. 4. impers. συμβαίνει pripeti se, zgodi se (mi) kaj, posreči, obnese se kaj, συνέβη μοι πορεύεσθαι bil sem ravno na potovanju.

συμ-μετρέομαι 1. med. izmerim, od-, premerim, preračunim, τί τινι kaj s čim. 2. pass. izmerjen (odmerjen, dodeljen, določen) sem komu, βίος ujemam se, skladam se s kom τινί, ἔφθιτο συμμετρούμενος τῷ μακρῷ χρόνῳ izenačen dolgemu življenju (= zelo star).

σύμ-μετρος 2 (μέτρον) 1. od-, izmerjen, (so)razmeren, v pravem razmerju, skladen, primeren (po času in prostoru), ὡς κλύειν v primerni bližini, dosti blizu, da se sliši; οὐ ξύμμετρος πορεία razmerno zelo dolga pot; o času: τῷδε ἀνδρί enako star, τύχῃ pravočasno, o pravem času. 2. primeren, prikladen, pripraven.

σύν-εγγυς adv. zelo blizu, v bližini česa τινός.

συν-ενθουσιάζω sem hkrati zelo navdušen.

συν-ήδομαι d. p. 1. veselim se, radujem se skupno s kom τινί, ἐπί τινι česa, οὐ συνήδομαι ne morem se veseliti, obžalujem ἄλγεσι; včasih = zelo se veselim Evr. Hipp. 1286, NT. 2. želim (voščim) komu srečo, čestitam ὅτι.