-
ἀπο-τελέω 1. (do)končam, dovršujem, izvršim, zadovoljujem ἐπιθυμίας; z dvojnim acc: narejam koga za kaj. 2. storim, kar je moja dolžnost, (po)plačam (kar sem dolžen), τὰ καθήκοντα izpolnjujem svojo dolžnost, ὑπόσχεσιν obljubo. 3. pass. končno postanem, izkažem se na čem περί τι.
-
ἀπο-τίθημι [cj. aor. med. ep. ἀποθείομαι, tudi v tmezi] 1. act. a) odlagam, polagam, postavljam na stran; b) (po)spravljam, shranjujem, dajem kaj shraniti, izročam (zaupam) komu kaj τινί τι. 2. med. a) odlagam od sebe, snemam, ἐνιπήν opuščam; νόμον odpravljam, razveljavljam; b) shranjujem zase, τὰ χαλεπὰ εἰς τὸ γῆρας prihranjujem si težave za starost; εἰς αὖθις odlagam, odkladam.
-
ἀπο-τρωπάω ep. = ἀπο-τρέπω 1. act. odvračam, zavračam τινά, τί. 2. med. odvračam se od, obračam se proč, ne lotim se, bojim se δακέειν.
-
ἀπο-φέρω [ep. aor. ἀπένεικα, pass. ἀπηνείχθην, pt. ἀπενειχθείς] 1. act. a) odnašam, odpeljem, odvajam ἀπό τινος, poberem, ugrabim (o bolezni); zanesem (o vetru) πρός, εἴς τι; b) nazaj prinesem, povrnem, plačujem δασμόν, poravnavam (dolg); c) prinesem odgovor, sporočim, javljam, obveščam, naznanjam τινί τι, γραφήν vložim tožbo, πρὸς ἄρχοντα pri arhontu. 2. med. odnašam si kaj, jemljem s seboj.
-
ἀπο-φεύγω [impf. iter. ἀποφεύγεσκε, fut. -φεύξομαι] utečem, pobegnem, uidem τινά, τί; γραφήν, δίκην oprostijo me obtožbe, spoznajo me za nedolžnega.
-
ἀπ-οχυρόω krijem, zavarujem z utrdbami, πρός τι proti čemu.
-
ἀπο-χωρέω [fut. -χωρήσομαι] 1. odidem, odhajam, umikam se, nazaj korakam εἰς, πρός τι; ἐπὶ τὰ ἀναγκαῖα stopam na stran, grem k svoji potrebi. 2. izločujem se, τὰ ἀποχωροῦντα potreba, odpadki.
-
ἀπο-ψάω 1. act. ostrgam, otiram, brišem. 2. med. brišem si χεῖρα εἴς τι.
-
ἀπο-ψηφίζομαι [fut. ἀποψηφιοῦμαι] d. m. 1. a) glasujem, da se kdo oprosti, oprostim τινός; b) glasujem proti, izjavljam se proti komu ali čemu τινά, τί, μή z inf.; zametujem, odklanjam τί. 2. pass. oprostijo me; izobčijo me (iz države), izgubim državljanske pravice.
-
ἅπτω1 [fut. ἅψω, -ομαι, aor. ἧψα, ἡψάμην, pf. pass. med. ἧμμαι, aor. ἥφθην, ion. ἅμμαι, ἅφθην, ἁψάμην] 1. act. pritikam, privezujem, pripnem, pritrdim, nalagam τινί. 2. pass. ep. prijemam se, držim se, zadenem βέλεα. 3. med. a) privezujem (si) kaj τὶ ἀπό τινος; b) prijemljem se, dotikam se, oklepam se τινός; σίτου pokušam, uživam; πολιτείας pridružujem se stranki; c) napadam (sovražnika), prijemljem koga, zgrabim (o boleznih in težavah), polastim se, θανόντων οὐδὲν ἄλγος ἅπτεται mrtvih ne zadene nobena bolečina; νῦν δ' ἔσχατόν σου τοὐμὸν ἅπτεται δέμας zadnjikrat me obsevaš; ἔπεσιν napadam z besedami, zmerjam; d) lotevam se česa, bavim se s čim τινός, ἔργου, μάχης spuščam se v boj, začenjam bitko, φιλοσοφίας razumevam, καλῶν uživam, ἀληθείας dosegam.
-
ἀράσσω [fut. ἀράξω, aor. act. ἤραξα, pass. ἠράχθην] ion. poet. 1. act. bijem, tolčem, udarjam, trkam (na vrata) τί, τινί; ὀνείδεσι obsipam z; vržem ob πρὸς τὰς πέτρας. 2. pass. tepejo me, bijejo me, trčim ob breg, razbijem se na skali.
-
ἀργέω (ἀργός) 1. sem brez posla, lenarim, postopam, počivam; γῆ ἀργοῦσα neobdelana zemlja. 2. ἀργεῖταί τι zanemarja, opušča se kaj.
-
ἀρέσκω [Et. kor. ἀρ "spojiti, zložiti, ugoditi". – Obl. fut. ἀρέσω, -ομαι, aor. ἤρεσα, -άμην, ep. ἀρεσσάμην, pass. ἠρέσθην]. I. act. a) popravim, poravnam, povračam; b) zadovoljim, ublažim koga τινά τινι, pomirim, zadostim, ustrežem, sitim; c) dopadam, ugajam, ἀρέσκει μοι všeč mi je, zadovoljen sem; ἀρέσκον ugodno, prijetno; d) NT živim po božji volji. II. med. a) popravim kaj zase τί, zopet poravnam; b) spravim, pomirim koga s kom τινί, pogodim, spravim se s kom. III. pass. a) zadovoljen sem s čim, dopade mi kaj; b) všeč sem, dopadam.
-
ἀρκέω [Et. kor. areq, lat. arceo, arx, arcanus, Orcus, nem. Riegel, gršk. še ἄρκος. – Obl. fut. ἀρκέσω, aor. ἤρκεσα, -άμην, pass. ἠρκέσθην]. I. act. 1. odbijam, odvračam, abs., τί τινι kaj od koga, τὸ μὴ θανεῖν. 2. pomagam, koristim τινί. 3. a) impers. zadostuje, zadošča, dosti je τινί, inf., ὅτι, ἐάν; ἀρκῶν dovoljen, τὰ ἀρκοῦντα ἔχω imam potreben živež, τῶν ἀρκούντων περιττὰ κτῶμαι imam več nego potrebujem; εὐωχία obilna; b) person. imam moč, kos sem čemu, premorem, izvršujem ἔργα, οὐκ ἔτι ἀρκῶ ne morem več prenašati; ἀρκέσω θνῄσκουσα dosti bo, da jaz umrjem, ἐπὶ πλεῖστον zdržim, prestanem. II. pass. zadovoljim se s čim τινί.
-
ἁρμόττω, ep. poet. ἁρμόζω (ἁρμός) [fut. ἁρμόσω, -ομαι, aor. ἥρμοσα, -άμην; pf. ἥρμοκα, pf. med. in pass. ἥρμοσμαι, aor. pass. ἡρμόσθην, fut. ἁρμοσθήσομαι; ion. pf. ἅρμοσμαι, adi. verb. ἁρμοστός, έος] I. act. 1. trans. a) zložim, spojim, sklopim, spahnem, pritaknem, primerim, ἐν ἄρκυσι vklenem; βάσιν βάσει hodim oprezno; b) zaročim, (o)možim; c) zapovedujem, urejam, upravljam; d) uglasim. 2. intr. a) zlagam se, sem primeren, spodoben; b) prilegam se, podajam se, dobro stojim θώρηξ; impers. spodobi se, primerno je; pt. ἁρμόζων primeren, priležen. II. med. 1. zlagam, gradim si; zaročim se, oženim se, vzamem za ženo τινά. 2. ubiram, uglasim λύραν. 3. ravnam se po čem πρός τι.
-
ἄ-ρρωστος 2 (ῥώννυμι) 1. slab, bolehen, bolan. 2. nemaren, ἔς τι (za plačanje), malosrčen.
-
ἀρτάω, ion. ἀρτέω [Et. lat. artare, sklopiti. – Obl. fut. ἀρτήσω, pf. p. ἤρτημαι in ἄρτημαι, 3. pl. ἀρτέαται]. 1. act. privezujem, obešam. 2. pass. a) obesijo me, pritrjen sem, obesim se; pf. visim ἐκ, ἀπό τινος, ἔν τινι na čem; b) pren. odvisen sem, slonim na čem, opiram se na, sledim iz česa ἔκ τινος. 3. med. pripravljam se k čemu ἔς τι, ναυμαχίην.
-
ἄρχω [Et. srvn. regen, moleti; prv. pom. ἄρχω = biti nad kom, vladati. – Obl. fut. ἄρξω, aor. ἦρξα, pf. ἦρχα, pass. pf. ἦργμαι, aor. ἤρχθην, fut. ἀρχθήσομαι in ἀρξομαι, adi. verb. ἀρκτέον]. I. act. sem prvi, sem spredaj 1. po prostoru in času: a) hodim, grem pred kom, abs., τινί, ἐν τοῖσι med njimi, τινὶ ὁδόν peljem koga po potu, kažem komu pot, tudi ὁδοῖο, κατὰ κέλευθα; λυπηρόν τι ἄρχω prvi razžalim; b) začnem τινός, τοῦ διαβαίνειν prvi grem črez kaj, τοῖσι μύθων med njimi govor, τοῦ λόγου začnem razgovor, δαιτός pripravim obed; s pt. ἦρχε κιών začel je iti, χαλεπαίνων začel je prepir; z inf. ἦρχε νέεσθαι začel je odhajati, μάχεσθαι peljal jih je v boj; c) sem povod, vzrok, povzročim kaj τὸ δῶρον ἦρξε τῶν κακῶν, ἀνομίας ἦρξε τὸ νόσημα. 2. po dostojanstvu in ugledu: sem na čelu, nadkriljujem, vladam, (aor. zavladam), zapovedujem, gospodujem, vodim, sem arhont; ἄρξας Συρίας prvi namestnik Sirije, ἀρχὴν ἄρχω opravljam državno službo; pren. imam v svoji oblasti, gospodujem nad čim γαστρός, ἡδονῶν. II. pass. dam se vladati, ubogam, sem pokoren; ὁ ἀρχόμενος podložnik, ὁ ἀρξόμενος bodoči podložnik. III. med. 1. začnem, pričnem, primem za kaj, poizkusim (ἀπό) τινος, τοῦ λόγου, μύθων, ἔκ τινος izviram kje, πάντων μελέων vzamem najprej za bogove od vseh udov kose, s pt. ἐπιμελόμενος začnem skrbeti, ἤρξατο δακρύσας najprej je zajokal (potem pa se je nasmejal), z inf. λέγειν začnem govoriti, pt. ἀρχόμενος s početka, v začetku, ἀρξάμενος ἐκ παίδων od mladih let (nog). 2. intr. začenjam se ἀρχομένου χειμῶνος.
-
ἀρωγή, ἡ (ἀρήγω) pomoč, obrana, (o)bramba, τί μοι ἀρωγῆς kaj mi je mar pomoč, ἐπ' ἀρωγῇ komu na ljubav ali na ljubo.
-
ἀρωγός, ὁ (ἀρήγω) 1. adi. ki pomaga ali brani, pomožen, koristen, τινί komu, τινός, πρός τι v čem. 2. subst. ὁ pomočnik, branitelj, zavetnik.