Franja

méča ž
1. meča, meki dio kruha, hljeba (hle-), lubenice
2. zobna meča zubna pulpa, mekano tkivo

méča meč s mn. listovi (na nogama): krč v v -ih; žgečkati koga po -ih

mečáva ž
1. meča, meki dio, deo: mečava hruške, kumare; kruhova mečava
sredina hljeba (hle-)
2. meko tjeme, teme, tjemenac, tjemenjača, fontanela
3. razmekšana zemlja: gaziti skozi -o
4. meki snijeg, sneg
5. lapavica, raskvašen snijeg s blatom i vodom
6. jugovina: zunaj je nastala mečava

méčica ž
1. ušna jagodica, uvce, uvuška, priuvak
2. meča, meki dio, deo nečega, jagodica: mečica prsta
3. list: izpod krila se je pokazala bela mečica