Franja

čȋn m, mest. u čínu, mn. čínovi, čîni
1. čin, dejanje: prijateljski čin; drama u tri -a; zateći koga na -u zalotiti koga pri dejanju
2. dejstvo: svršen čin; staviti koga pred gotov čin
3. čin, stopnja: čin kapetana; lišiti koga -a vzeti komu službeno stopnjo
4. obred, opravilo: svečani, sveti čin

pája ž (t. paje, perz.) stopnja, položaj, čin: s -e na -u dok i na ličinu od stopnje do stopnje navzgor in končno na vrv (kar je bila pogosto usoda turških dostojanstvenikov)

sȃn m (t. san) čin, čast, dostojanstvo

bèglerbeg m (t. bejlerbeji, starot. beglerbeg) zgod.
1. beglerbeg, najvišji čin v nekdanji turški armadi
2. poveljnik vojnega področja, civilni upravitelj večje pokrajine

desètār -ára m
1. desetar; najnižji čin v vojski: četni desetar vježba vojnike
2. vodja skupine desetih delavcev
3. desetnik: desetar 47. puka

fròntāš -áša m
1. frontnik, vojak s fronte
2. častnik, ki je dobil čin za zasluge na fronti

raščíniti ràščīnīm odvzeti komu čin: rijetko se dogadalo da bi bio vladika raščinjen; majora su zbog kukavičluka raščinili

šàrža ž (fr. charge)
1. šarža, stopnja, čin: šarža poručnika; steći, dobiti -u
2. polnjenje puške, mitraljeza
3. vložek, polnitev, partija
4. poudarjena, ostro označena vloga: biti angažovan u pozorištu za veće -e