Franja

brȅcāj m glas zvona, don: ovamo dopiru jači -i

brȅcati -ā
I.
1. zveneti, doneti: srebrno je zvonce brecalo
2. zvoniti: telefonsko zvonce breca
3. biti plat zvona
4. biti, utripati, kljuvati: nešto mu breca u temenu i sljepoočicama; život bujno breca
II. brecati se
1. zadirati se: brecati se na koga
2. plašiti se: dijete se u snu breca

klèpalo s
1. ropotulja, raglja
2. deska ali kovinska plošča namesto zvona: crkve koje nisu imale, ili nisu mogle da nabave zvono, služile su se -om
3. kembelj: kupiću mu zvono od dukata, a klepalo od suhoga zlata
4. slabš. klepetač, klepetec
5. slabš. šušmar

klepètalo s
1. klepetec: klepetalo u mlinu
2. deska ali kovinska plošča namesto zvona, gl. klepalo 2. : ekspr. klepetav človek, klepetec

túći túčēm, oni túkū, túci, túcijāh -āše in túčāh -āše, túkoh tûče túkosmo, tûkao túkla, túčen -a
I.
1. tolči: tući so, kavu, kafu u havanu, koga pesnicom po ledima; grad je pola sata tukao polja i vinograde; kiša je tukla po prozorima; more tuče talasima o obalu
2. biti: sat tuče podne; konj tuče zadnjim nogama
3. tolči, premagati: tući neprijatelja
4. premagovati, biti močnejši: kraljica tuče u svim pravcima (šah)
5. tolči, udarjati: tući na vrata, na prozor
6. klati, ubijati: tući svinje, ribu
7. tolči, streljati: naš mitraljezac tukao je pravo u neprijateljski rov
8. tolči, treti: tući orahe
9. skopiti, kastrirati: tući ždrijepca, bika
10. žuljiti, tiščati: tvrde cipele tukle su mi noge ne manje od kamenja
11. udarjati: cigani tuku u cimbale; njena ruka tuče po klaviru
12. biti plat zvona: zvono na požar tuče
13. tolci, utripati, biti: sam čuje kako mu tuče srce
14. tolči: tući lan, kudjelju
15. tući žicu po ovinkih skušati kaj dobiti, izmoledovati; tući koga kao vola u kupusu neusmiljeno pretepati koga; tući rekord; tuče mi srce za kim srce mi bije za kom, hrepenim po kom
II. tući se
1. tolči se: oni se tuku pesnicama
2. biti se: tući s neprijateljem u dvoboju
3. bojevati se, biti se: tući se na život i smrt; tući se iz pušaka streljati se; tući se uskršnjim jajima trkati se s pirhi; tući se po svijetu, po svetu potikati se po svetu

ùdarati -ām
I.
1. udarjati: lako maše, a udara teško
2. zabijati: udarati kolac u zemlju
3. postavljati: udarati pritke za pasulj
4. zadevati: udarati nogom u korijen
5. odmerjati: udarati poreze
6. zavijati: udarati desno od puta
7. polagati: udarati temelj
8. napadati: udarati na neprijatelja
9. suvati, brcati: udarati nogom o kamen
10. nastavljati: udarati slavinu
11. natikati: udarati na kolac
12. nabijati: udarati pendžeta na cipele templjati čevlje
13. kljuvati: udarati kljunom u koru
14. biti plat zvona
15. opozarjati: to udara u oči
16. zaudarjati, dišati, imeti duh, smrdeti: udarati na paljevinu; meso već udara; vino udara na bačvu
II. udarati se
1. udarjati se
2. trkati se: udarati se u grudi
3. suvati se, brcati se
4. spopadati se

povèsti povèzēm, povèzoh pȍveze popeljati: povesti koga kolima, autom, ladom, avionom, čamcem; zrakom se povezao sitan cinkaj zvona oglasilo se je cinkanje zvona

ȕzbuna ž
1. klic k orožju, alarm: svirati na -u
2. zvoniti na -u biti plat zvona
3. metež, direndaj, tumult

vȁtra ž, rod. mn. vȁtārā in vȁtrī
1. ogenj: vatra je progutala šumu; topovska, puščana, unakrsna vatra; biti između dvije, dve -e; zvoniti na -u biti plat zvona; vatra mu sipa iz očiju; gdje je -e, tu ima i dima; igrati se -om igrati se z ognjem; bubnjarska vatra bobneči ogenj; veštačka vatra umetni ogenj; zaprečna, baražna vatra; -u đonovima, nogama, tabanima dati začeti bežati
2. rdečica: osula mu se po tijelu skrletna vatra
3. vročina: bolesnik ima visoku -u; suha, suva vatra vročina, temperatura
4. ognjevitost: s -om što dokazivati
5. živa vatra živahen človek