Franja

užívati ùžīvām uživati: uživati svoja prava, veliko poštovanje, u čitanju klasične literature

aràjdati se -ām se (gr. rhaizo) veseliti se, naslajati se, uživati

blagòvati blàgujēm
1. kositi, obedovati
2. gostiti se: blagovati na svadbi
3. živeti v izobilju, uživati: nije pravedno što zli blaguju, a pravedni pate

drágoljiti se -īm se redko naslajati se, uživati: ni ovdje nisam sama, drugovi misle na me, u mene se pouzdaju - dragoljila se ona u mislima

dragòvati dràgujēm
I.
1. ljubiti, rad imeti: dragovati koga
2. izkazovati ljubezen: koliko sam te dragovala
II. dragovati se
1. naslajati se, uživati: oko mu se dragovalo u zelenilu
2. ljubiti se, rad se imeti: oni su se negda dragovali

gòvjeti gòvīm (ijek.), gòveti gòvīm (ek.) zastar.
1. goditi komu s čim, ugajati komu s čim: ima ženu koja mu u svemu govi
2. prijati: njemu sada ni ovaj vazduh više ne govi
3. naslajati se, uživati: čika baš u srcu govi kad ga žena dvori

gùstati -ām (it. gustare) dial.
1. prijati, biti všeč: ti mi, da ti pravo kažem, gustaš
2. okušati, okusiti: gustati jelo
3. uživati, s tekom jesti, piti

hladòvati hlàdujēm
1. hladiti se, sedeti vsenci: pozdravio se sa svakim stablom, pod kojim je negda hladovao
2. uživati, ne delati, roke križem držati: ja da radim, a drugi da hladuju i blaguju

kúsati kûsām
1. hlastno jesti: kusati rukama i punom kutlačom
2. jesti: kusati bijeli hljebac, beli hlebac
3. uživati: kusati slasti i gorčinu života
4. ne zna onaj koji kusa, ali zna onaj koji drobi ne čuti tisti, ki zapravlja, pač pa tisti, ki mora plačati

prèhvaćati -ām, prèhvatiti -ām
1. preveč sprejemati, uživati
2. nadprijemati

ráskošiti se -īm se razkošno živeti, uživati

čalabŕcati čalàbr̄cām v naglici uživati malo hrane ali pijače

lástiti se lâstīm se dial. naslajati se, uživati v čem: lastiti se slatkom nadom

mladòvati mlàdujēm
1. preživljati mladost, uživati mlada leta: mi smo s tobom mladovali
2. biti nevesta: tada sam ja mladovala

mŕsiti mr̂sīm, mȓšāh -āše
I.
1. jesti nepostno, uživati nepostno hrano: s Latinkom da mrsim petke i srijede
2. hraniti z nepostno hrano: nemam sa čim da djecu mrsim
3. pokladati živini sol za lizanje: mrsiti koze
II. mrsiti se hraniti se nepostno, uživati nepostno hrano: ova kuća cijelu se godinu mrsi

pȕniti -īm
I.
1. polniti: puniti bure, bačvu; publika puni kazalište, pozorište; puniti crijevo sjeckanim mesom: puniti glavu učenošću
2. nabijati: puniti pušku mecima
3. gatiti: puniti ptice
4. uživati ob pogledu: beg je gledao i punio oči
II. puniti se
1. polniti se: oči mu se pune suzama
2. naraščati: mjesec se puni
3. pridobivati: puniti se parama

tašíriti se tàšīrīm se (t. tašir, ar.) dial. šopiriti se na tujem, uživati tuje imetje

kòljeno s (ijek.), kòleno s (ek.)
1. koleno: previti koljeno; podviti -a; moliti koga na -ima; klecaju mu -a; koljeno kod cijevi, kod cevi, čunka, rijeke, reke, mašine, biljke; srodstvo do trećega -a
2. rod, generacija: to se nasljeduje s -a na koljeno; današnje koljeno
3. členek: durbin na tri -a
4. preko -a prebiti, prelomiti v naglici kaj narediti; biti do -a komu biti prvi za kom; adamsko koljeno osmi otrok; rodak u devetom -u žlahta v devetem kolenu; biti komu uz koljeno uživati naklonjenost koga