Franja

Zadetki iskanja

  • bȑzadžija m tisti, ki se mu mudi, nestrpnež: ja sam brzadžija, što pre da sam na vrhu, za uglom, na cilju
  • dòtičan -čna -o dotičen, tisti: radnički odbori su delegati sviju radnika -og preduzeća vseh delavcev tistega podjetja: -u radnju nastavnik nije ni vidio
  • lìvadār m, livàdār -ára m
    1. tisti, ki mu je zaupana skrb za travnike
    2. bot. poljski črnilec, Melampyrum arvense
  • potr̀kāč -áča m
    1. tisti, ki rad teka, teče
    2. dial. kolesce za rezanje testa
  • dòtičnīk m dotičnik, tisti človek
  • nàzoricē, nazòrcē prisl. od dalec, tako da se tisti, ki mu sledimo, še vidi: djeca bi kradom i nazorice pratila ustanike
  • ònāj ònā ònō zaim.
    1. oni ona ono
    2. tisti tista tisto: onoga druga ne spominji više; onome saradniku šaljem poruku; udi u onaj vrt; pozdravljam onoga prijatelja koji je s nama ljetovao; iz one kuće ne javlja se niko; s onom drugaricom bili smo na moru
  • ùperak -ērka m tisti konec niti, ki se vdeva v šivanko
  • dòspješan -šna -o (ijek.), dòspešan -šna -o (ek.) ki utegne: kada smo god -i, treba konju natrti prsa če le utegnemo, moramo ...; on je najdospješniji u selu on je tisti v vasi, ki ima največ časa
  • kúsati kûsām
    1. hlastno jesti: kusati rukama i punom kutlačom
    2. jesti: kusati bijeli hljebac, beli hlebac
    3. uživati: kusati slasti i gorčinu života
    4. ne zna onaj koji kusa, ali zna onaj koji drobi ne čuti tisti, ki zapravlja, pač pa tisti, ki mora plačati
  • pâr m trenutek, v izrazih: u jedan par; u neki par končno; za onaj par za tisti trenutek
  • svétac svéca m
    1. svetnik: životi svetaca; praviti se svecem delati se svetnika; tući koga da sve svece vidi na nebu zelo tepsti koga; ovaj čovjek nije baš svetac; prema svecu i tropar kakršen svetnik, takšne so tisti dan molitve = vsakomur po zaslugi
    2. praznik: ne svetkuje -a nikakvoga; ići u -a iti na žegnanje, na proščenje
  • šȋšān -a -o ostrižen: -o kumstvo, -i kum je tisti, ki otroka prvi ostriže
  • vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
    1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
    2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
    3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
    4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
    5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti
Število zadetkov: 14