Franja

tôn m, mest. u tónu, mn. tónovi (gr. tónos) ton, glas: biti u -u sa čim; davati ton društvenom životu

glâs m, mest. na glásu, mn. glȁsovi
1. glas: pjevati u četiri -a; poznati koga po -u; grleni glas goltnik; zubni glas zobnik, dental; ženski, muški; ljudski glas človeški glas; životinjski glas pevač ima divan glas
2. glas, ton, zvok; izvoditi različite glasove na instrumentu; čuje se glas zvona
3. glas, vest, novica: pukao je glas; širenje lažnih glasova
4. glas, sloves: steći glas dobroga čovjeka; iznijeti koga na rđav glas
5. volilna pravica: opće, opšte pravo -a; on nema prava -a
6. glas vapijućeg u pustinji glas vpijočega v puščavi; ni traga ni -a od njega od njega, o njem ni glasu; proturiti glasove razširiti vesti; ne pustiti -a od sebe ne dati glasu od sebe; podići glas začeti glasneje govoriti; svi u jedan glas vsi enoglasno

dȅs m muz. za polton znižani ton d

dȉs m za pol glasu povišan ton d

e s neskl., deveta črka latinične abecede in sedma cirilske ter šesta glagolske azbuke: latinični e ali E označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: 2. e razred; vitamin E; E vitamin; ton e; E-dur, e-mol: pion na liniji e, na e-liniji šahovske daske; geogr. E - East, vzhod

ȅs s es, za pol stopnje znižani ton e

fȉs m muz. fis, za polton zvišani ton f

hȉs m his, za pol tona povišani ton h

a s neskl., prva črka latinične abecede in cirilske ter glagolske azbuke: malo a, veliko A; a-dur; šesti ton C-dur skale; kratica za ar, alt, amper; A-dur, A vitamin; a-mol; a polje v šahu; razdaljina od tačke A do B; stranica a, visina a; a-osnove imenica

b s neskl., druga črka latinične abecede ter druga črka cirilske in glagolske azbuke; malo b, veliko B; črka b ali B označuje, da je nekaj drugo po vrsti: razred b, tačka b, hotel kategorije B; abonma reda B; vitamin B; v algebri znamenje za splošno število (b), v geometriji znamenje za daljico (b) in točko B lika ter stranico (b), v glasbi pomeni ton b za polton znižani ton h; B-dur, b-mol; v šahu b-linija; v fiz. znamenje za bel, v kem. simbol za element bor (B)

f s neskl., deseta črka latinične abecede in petindvajseta cirilske azbuke: malo f, veliko F; v glasbeni abecedi četrti ton diahronske C-durove lestvice; f-mol, F-dur; v notni pisavi kratica za dinamično označbo forte (f) in fortissimo (ff); f-Linija v šahu, šesta v navpični vrsti z leve strani; simbol za element fluor (F)

g s neskl. enajsta črka latinične abecede in četrta glagolske ter cirilske azbuke: malo g, veliko G; g kratica za gram, v fiziki simbol za gravitacijo, peti ton v enočrtni oktavi, za ton na peti stopnji C-durove lestvice; g. kratica za godina, gospodin; g linija u šahu; G-dur; g-mol

h s neskl., dvanajsta črka latinične abecede in šestindvajseta cirilske ter štiriindvajseta glagolske azbuke; malo h, veliko H; latinični h ali H označuje zaporednost ali pomeni razne kratice: alineja h; ton h na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur; h-mol; pion na h-liniji; H-bomba