Franja

slȁbōst ž
1. slabost, slabotnost: slabost srca
2. nemoč: staračka slabost
3. slabost, napaka, nepravilnost: ljudske -i; -i naših javnih organa

bèteg m (madž. beteg, n.) dial. bolezen, slabost, pomanjkljivost

bèzmoćnōst ž nemočnost, slabost

gingavòća ž, gȉngavōst dial. slabost, medlost, lenost

húdōst ž slabost, slaba stran: hudost ovoga djela očita je

kukávelj m, ž
1. revček, ubožček: kukavelj kukavni, kako li če mu biti u pustoj planini sad u ove ledene noći; kukavelj si ti neka, stade bješnjeti kraljević
2. beda, slabost: nisi znao u dobroti svojoj da je žuči i zlobi slast sramota, kukavelj, jad

mučnìna ž med. slabost, vzdigalica: preokretao joj se stomak da ju je hvatala mučnina

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

nàuzeja ž (gr. naus) slabost, vzdigalica, navzeja

nȅmōć nȅmoći ž
1. nemoč, slabost
2. nezmožnost, nemoč: snošajna, obljubna, spolna, oplodajna nemoć
3. staračka nemoć starčevska oslabelost, ostarelost
4. velika nemoć dial. božjast, padavica
5. dial. bolezen, kuga
6. pilo i jelo se do -i pilo in jedlo se je čez nemoč

nȅsnāga ž
1. nemoč, slabost: osjećam -u u tijelu, u telu
2. nesnaga, umazanija

sàfra ž (t. safr, ar.)
1. nezavest: safra mu se prevrnula omedlel je
2. slabost: uhvatila ga safra slabo mu je postalo

slabòća ž slabost

stúga ž med. slabost, vzdigalica, navzeja: pomisao na nju izaziva mi -u i želju za povraćanjem

snáći snâđem, snáđoh snáđe, snàšao snàšla
I.
1. zadeti, doleteti: snašla ga nesreća; bolest je najgore što te može snaći
2. snašlo ga je obšla ga je slabost, božjast; snašla ga smrt umrl je
II. snaći se
1. znajti se: ako se snađeš u ljutoj nevolji, traži pomoć od mene
2. vživeti se: ne može se snaći u novim prilikama
3. srečati se: u taj čas snađu im se pogledi

snàlaziti -īm
I.
1. zadevati, doletavati: sve ga nesreće snalaze
2. snalazi ga obhaja ga slabost
II. snalaziti se znajti se: on se u svakom društvu snalazi