Franja

rázbōjnīk m razbojnik

bàndīt -íta m, bàndit m (it. bandito) ekspr. bandit, razbojnik

gȕsār m (lat. cursarius)
1. morski razbojnik: -i su napali brod
2. razbojnik: politički, literarni -i

hàjdūk -úka m (madž. hajdú, t. hajdut)
1. hajduk, upornik proti turškioblasti
2. razbojnik, cestni ropar
3. premetenec
4. bot. navadni plotni slak
5. dlakavi vrbovec

hàrambaša m (t. harami bašy)
1. razbojniški glavar
2. vodja hajduške čete
3. razbojnik

haràmija m (t. harami, ar.) razbojnik

haramzáda m, ž, zval. hȁramzādo (t. haramzade) zastar.
1. hotiv, nezakonskiotrok
2. podlež, ničvrednež, razbojnik

kàčak m (t. kačak) kačak, upornik, razbojnik: kačaci javno otimaju od Srba koze, ovce, konje, goveda

pustàhija m
1. razbojnik, ropar: ubiše ga kao kakvog -u
2. nasilnež: bijaše to prava seoska pustahija

armàtēr -éra m (fr. armateur)
1. lastnik ladje
2. morski razbojnik

brìgant (it. brigante) cestni razbojnik

gusàrina
1. m morski razbojnik
2. ž razbojništvo

kȅsedžija m (t. kesidži) cestni razbojnik: Musa kesedžija

pìrat m, pìrāt -áta m (gr. peiratés) pirat, morski razbojnik

pr̀žibaba m nizkoten razbojnik, podlež (ki z razbeljeno verigo muči stare ženske), sramotilno ime za hajduka, ki se vdaja ropanju in izsiljevanju