Franja

opròstiti òprostīm
I.
1. odpustiti: oprostiti grijehe, grijehove
2. izpregledati, oprostiti: oprostiti kaznu, kome grešku
3. oprostiti: oprostiti koga od dužnosti, od rada
II. oprostiti se
1. oprostiti se: oprostiti se muka
2. posloviti se od koga: oprostiti se s kim; oprostiti se s životom umreti

degažírati -àžīrām (fr. dégager) degažirati
1. oprostiti, osvoboditi, razbremeniti: degažirati koga a ne angažirati
2. vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče

oslobòditi oslòbodīm
I.
1. osvoboditi: osloboditi roba, koga iz opasnosti
2. oprostiti: osloboditi šegrta, koga obaveze, plaćanja poštarine, poreza; osloboditi optuženoga pred sudom
II. osloboditi se
1. osvoboditi se
2. oprostiti se
3. opogumiti se, sprostiti se: kad se malo oslobodio, rekao je

pròstiti prȍstīm
1. odpustiti: bog da mu dušu prosti bog mu grehe odpusti; bože mi prosti bog mi odpusti
2. oprostiti: prostite, šta ste kazali, nisam dobro čuo; prosti, draga, te se riječi mogu i drukčije tumačiti, objasniti; prostiti se s kim posloviti se od koga

líšiti lȋšīm
I.
1. odvzeti komu kaj: lišiti koga slobode, koga života, službe, imetka, baštine
2. oprostiti koga česa: lišiti koga svih obaveza, dužnosti
II. lišiti se
1. odreči se čemu, česa: lišiti se svojih prava, svojih zadovoljstava
2. znebiti se: lišiti se bijede, napasti

pòrez m, pȍreza ž davek: izravni, neposredni, neizravni, posredni -i; lični, personalni, subjektivni, stvarni, realni, objektivni -i; katastarski, tarifni, redovni, izvanredni -i; udariti porez na što obdavčiti kaj; osloboditi koga od -a oprostiti koga plačevanja davkov, davka; porez na kuću, na prihod, na zemljište; ide to kao porez ekspr. to se redno dogaja