Franja

ȍpeka ž opeka, zidak: šamotna, šuplja, vatrostalna opeka; tvornica, fabrika -e

cígla ž (srvn. ziegel, lat. tegula) opeka: strojna, mašinska cigla; šamotna, vatrostalna, šuplja cigla, patos od -e opečna tla

ciglènica ž dial. opeka, kos opeke: bacati -e na koga

crèpulja ž (ijek., ek.)
1. velika lončena pokrovka, s katero pokrijejo hleb, ko se peče
2. opeka, strešna opeka: bolesniku griju, greju cigle i crepulje
3. lula crepulja lončena pipa

màtūn -úna m (it. mattone) dial. opeka, zidak

tȉgla ž, rod. mn. tȉgālā ž (n. Ziegel, lat.) opeka

tȉkula ž (ben. ticola) dial. opeka

bòndruk m (n.) grad. leseno ogrodje, v katero se vgrajuje nežgana opeka

crèpina ž (ijek., ek.) velika strešna opeka

crȉjep m, mest. na crijèpu, mn. crȅpovi (ijek.), crèp m, mest. na crepu, mn. crepovi (ek.)
1. strešna opeka: obični, utoren vučen, utoren tlačen crijep; žljebnjak, sljemenjak, ljuskast, valovit, gladak, valovit utoren crijep, pokriti -om pokriti z opeko
2. glinast cvetlični lonček
3. črepinja
4. glina: lula od pečenoga -a

ćeràmida ž (t. keremid, gr. keramis) strešna opeka: -om pokrivena kuća

ćèrpič m (t. kerpič) surova opeka: zid od ćerpīčā

kèrpič m (t. kerpič) surova, na soncu posušena opeka

klȉnker m (n Klinker) grad. klinker, dvakrat žgana opeka