Franja

alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo

alùždija ž (gl. ala)
1. velik zmaj
2. nevihta, neurje: aluždija će se slomiti preko naših glava

cr̀njavina ž
1. črni oblaki, neurje
2. črna snet

kijámet m (t. kyjamet, ar.)
1. konec sveta, sodni dan: tvoje će se ime spominjati do -a
2. nesreča, poguba: preturili smo mnogo kijame ta preko naših glava
3. neurje, nevihta: napolju se digao strašan kijamet
4. direndaj: ne mogu naći prijatelja u ovom -u
5. množica: bijaše u nje presvlakača s kijamet manjih i većih zakrpa
6. nerazumljiva zavijanja, nerazumljive besede: advokati govore čudne -e, što ih nikad čuo nisam

kìmpija ž dial. neurje, hvda ura: za -om opet sunce

nȅpogoda ž
1. nevihta, neurje, huda ura
2. ujma: elementarna, prirodna

nȅvrijeme nȅvremena s (ijek.), nȅvrēme nȅvremena s (ek.)
1. nepravi, neprimeren čas: doći u nevrijeme
2. neurje: šteta od -a

slȍta ž neurje, dež s snegom

vrijème vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ijek.), vréme vrȅmena s, mn. vremèna, rod. vreménā (ek.)
1. čas: sad je vrijeme da se radi; vrijeme sve izliječi; teška vremena smo preturili preko glave težke čase smo preživeli; prekraćivati sebi vrijeme čime krajšati si čas s čim; glagolsko vrijeme; sadašnje vrijeme; aorist je jedno od glagolskih vremena
2. vreme: hladno, kišovito, sunčano vrijeme; kad se mačka umiva, okrenuvši se ka istoku, sluti na lepo vreme
3. neurje: zateklo ih vrijeme na moru
4. menstruacija: žena ako nema vremena, znade da je zanosila
5. na vrijeme pravočasno; za vrijeme rata med vojno; od prije, od pre nekog vremena od nedavno; s vremena na vrijeme od časa do časa; u ono vrijeme reče Isus svojim učenicima tisti čas je rekel ...; srednjoevropsko vrijeme; vrijeme gradi, vrijeme i razgrađuje čas gradi pa tudi podira; svaka sila za vremena, a nevolja redom ide sila in oblast sta minljivi, nesreča pa vsakogar doleti

zlògoda ž, zlògodina ž neurje

ȁla ž (t. ala)
1. zmaj: boriti se kao ala s berićetom težko se bojevati; i ala i vrana vsi po vrsti
2. neurje s točo: strahujemo od -e

nèvēra ž, nevèrīn -ína m (ben. nevera) dial. nevihta, neurje na morju

strȍvo s dial.
1. kup: gdje si držao da je najtvrđi zaklon, tu padne strovo od leševa
2. kup sadja, ki ga je streslo neurje: drvo se ovo već povilo od roda, a dole na zemlji leži strovo zrelih, gnjilih krušaka

zdùhāč -áča m
1. mitol. duhovin, demon, ki dela točo in neurje
2. duhovidec
3. nemiren vol

žèniti žȅnīm
I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi