Franja

lûd lúda lúdo, dol. lûdī -ā -ō, komp. lȕđī -ā -ē
1. neumen, blazen: biti lud za čim, za kim; -a kuća, glava, sreća; nisam više tako lud
2. silovit: -a želja; vjetar je bivao sve luđi veter je postajal vse silovitejši, hujši
3. nor: najesti se -ih gljiva biti prismojen; od luda popa luda i molitva delo je takšno, kakršen je človek, ki ga opravlja; obećanje ludom radovanje obljube se samo norec veseli

lȕdovētan -tna -o nor, neumen, prismuknjen

ludòvit -a -o nor, besen, divji: ludovit skok

màhnit -a -o
1. nor, ponorel: što mahnit veže, sto mudrih ne razdrešuju
2. besen, divji: mahnit at

pȍmāman -mna -o
1. besen, nor, divji: bio je kao pomaman
2. neutešno hrepeneč: ona je -a za onim momkom

zìnzōvskī -ā -ō neumen, prismojen, nor: -e godine

mȁtoīdan -dna -o (it. mattoide) na pol nor: stara -a svinjo!

pìšmān neskl. prid. (t. pišman perz.)
1. obžalujoč: pišman se učiniti skesati se, odstopiti od česa, premisliti si
2. željan, željen, željčen, ekspr. nor: pljusak pišman na mog ata, pa ga hvata naliv je ves nor na mojega konja, pa ga lovi