Franja

gospòdār -ára m
1. gospodar: gospodar zemlje, u kući, situacije
2. nekdaj črnogorski vladar: gospodar Petar Petrović Njegoš
3. naslov kneza Miloša in njegovih bratov: gospodar Jevrem u Šapcu; Miloš zapovjedi da se gospodar ne zove niko osim njega

àga -ē m, ȁga -ē m, zval. ȁgo (t. aga)
1. aga, zemljiški gospod v fevdalni Turčiji: sarajevske -e
2. plemiški naslov pri muslimanih, dodaja se za imenom, gospod, gospodar: Hasan-aga
3. vojaški poveljnik: janjičarski aga

bȍs m (angl. boss) pog. šef, delodajalec, gospodar

čȍrbadžija m (t. čorbadžy)
1. bogataš, gospodar (velja za nemuslimane v sultanski Turčiji)
2. janičarski častnik, polkovnik

dimlìjāš -áša m ekspr. kdor nosi dimije, dimlije, gospodar, bogatin

domàćin m, mn. domàćini
1. gospodar: domaćin je glava obitelji
2. gostitelj: domaćin prima goste; domaćin proslave, zabave

ekònom m (gr. oikonomos) ekonom, gospodar

gȁzda m (madž. gazda, sla. gospodar)
1. ekspr. gazda, gospodar, trden kmet
2. bogataš
3. lastnik trgovine, delavnice, delodajalec
4. truli gazda bajen bogataš

gósa m, zval. gôso, góso m, zval. gôso tudi ljubk. gospodar: on je gosa u kući; tane mu gosino! da bi ga koklja brcnila!

kȕćanīk m gospodar, ki lepo skrbi za hišo

naùkīr -íra m (gr. naúkleros) dial. gospodar, poveljnik ladje

princìpāl -ála m (lat. principalis) principal, gospodar

sàhib m, sahìbija m (t. sahib, ar.) posestnik, gospodar; čitluk-sahibija gospodar čičluka, gl. čitluk

stòpanin m, mn. stòpani dial. gospodar

čìtlučār m, čitlùgdžija m, čìtluk-sahìbija m (t. sahibi) gospodar čitluka

domàćinovati -ujēm živeti kot gospodar, gospodariti: iza oca domaćinuje najstariji sin

gazdètina m velik gospodar, bogataš: truli gazdetina bajen bogataš

gȁzdica m majhen gospodar

gàzdīć -íća m, gȁzdić m dial. mladi gospodar, gospodarjev sin

gȁzdovati -ujēm
1. gospodariti, biti gospodar
2. gosposko živeti