bìljeg m (ijek.), bèleg m (ek.)
1. znamenje: biljeg varoške uglađenosti
2. značilni znak: najbitniji biljeg srodnosti slavenskih (slovenskih) jezika jeste zajedničko leksičko blago, naslijeđeno (nasleđeno) od praslavenskog (-slovenskog) jezika
3. pečat: smrt već bijaše udarila na nju svoj biljeg
4. znamenje, simptom: emigracija je rđav biljeg po društveni i državni život
5. znamenje, signal: zagrmiše na gradu topovi dajući biljeg da je svečanost počela
6. znamenje, brazgotina: biljeg na čelu, uspomena iz borbe
7. darilo snubca nevesti: momak je dao biljeg djevojci
8. nagrobni spomenik na kraju, kjer je kdo storil nesrečno smrt
9. mejnik
10. tarča, cilj
11. črta kot znamenje starta ali cilja
12. (samo ijek.) kolek
13. potvrditi biljeg znova doseči prejšnji uspeh v športu, pri tekmovanju; udariti biljeg vidno vplivati na kaj
14. spomin, trofeja: svaki od vojnika nosi biljeg od Turčina, neko koplje, neko sablju britku, neko tursku glavu
15. predmet, ki ga vedeževalka prejme od bolnika, ko mu vedežuje
16. značka, znak: biljeg na kapi
17. lisa, madež, pega: biljeg na tijelu
Zadetki iskanja
- daljìnār -ára m
1. daljinar, knjiga z razdaljami med kraji, postajami
2. daljinar, del merilnih priprav na topu
3. daljinar, vojak, ki ugotavlja oddaljenost cilja - izlúnjati ìzlūnjām priti brez cilja; kuja je izlunjala iz kuhinje
- domètnuti dòmetnēm
1. dodati: dometnuti koju primjedbu
2. doseči, vreči do: ni duga puška neće dometnuti ona mlada kamena dometnuti neće ne bo vrgla kamna do cilja - mȁčka ž
1. zool. mačka: pitoma, divlja, domaća, morska mačka; slažu se kao pas i mačka gledata se kot pes in mačka; prebiti koga kao -u pretepsti koga kot mačko; hodati kao ćorava mačka hoditi brez cilja; pas i mačka zajedno spavaju huda zima je
2. mačje krzno
3. zavora na vprežnem vozu
4. sidro
5. skoba, penja, penjača
/ 1
Število zadetkov: 5