Franja

cr̀kven -èna -o, dol. cr̀kvenī -ā -ō, crkvènī -ā -ō cerkven, cerkveni: -i otac, sabor, blagdan, učitelj; -a glazba, arhitektura, općina, opština, nadarbina, desetina; -o pravo; -o imanje cerkveno posestvo; siromah kao -i miš reven kot cerkvena miš

svèćenī -ā -ō (kat.), svèštenī -ā -ō (pravosl.)
1. cerkveni: svećena historija, sveštena istorija
2. posvečen

blažèna s mn. cerkveni verzi, ki se pojo pred branjem apostola (pravosl.): znamenito Mokranjčevo djelo predstavljaju njegova blažena

pijèvnica ž (ijek.), pévnica ž (ek.) v pravoslavni cerkvi nekoliko zvišen prostor za pevce, cerkveni pevski zbor

pȍluustav m v glagolici 14. do 16. st. ter cerkveni cirilici 12. do 16. st. poluncialna pisava

prèlāt -áta m (lat. praelatus) prelat, katol. cerkveni dostojanstvenik

prîmas m (lat. primas) primas, najvišji cerkveni dostojanstvenik v državi, deželi

sìnod m (gr. sýnodos)
1. sinod, cerkveni zbor
2. pri pravoslavnih zbor, ki upravlja avtokefalno cerkev: Sveti arhijerejski sinod

svetòkradica m cerkveni tat

tvȅrdo s ime črke T v cerkveni cirilici

vlàdika
1. m (stsla.) vladika, cerkveni vladar, episkop, škof: vladika Petar Petrović Njegoš; vladika Josip Juraj Štrosmajer
2. ž plemenita gospa v patricijskem Dubrovniku

zògraf m (gr. zográphos) zograf, cerkveni slikar, živopisec