Franja

bȉjes m, mest. u bijèsu, u bȉjesu, mn. bȉjesi, bjȅsovi (ijek.), bês m, mest. u bésu, u bêsu, mn. bêsi, bȅsovi (ek.)
1. bes, togota, srd: u meni sve ključa od -a
2. hudobni duh: u čovjeka je ušao, opsjeo ga bijes da ga muči; bijes se uvlači, u narodnom vjerovanju, u čovjeka ili životinju; tjeranje -a vrši se vračanjem, bajanjem, magijom
3. besnost, neutešno hrepenenje, strast: bijes za trošenjem, za čitanjem
4. nagon, instinkt: životinjski bjesovi u čovjeku
5. moč, življenjska moč: zdrava mlada žena u najboljem bijesu
6. nasilnost, objestnost, prešernost: čitava su sela bježala ispred turskoga -a i zuluma; ovakav bijes kod mladih ljudi je za kažnjavanje
7. bijes bi ga znao vrag si ga vedi; gdje do -a ovaj ne traži pomoć kje pri vragu ta ne išče pomoči; izliti = iskaliti svoj bijes nad kim stresti jezo na kom, nad kom

bijèsnōst ž (ijek.), bésnōst ž (ek.)
1. besnost, togotnost, srditost
2. steklost
3. obsedenost
4. strastnost, divjost
5. instinktivnost
6. krepkost
7. nasilnost, objestnost, prešernost
8. divjost

bjèsnilo s (ijek.), bèsnilo -a (ek.)
1. med., vet. steklina: pseće bjesnilo; bjesnilo kao zarazna bolest javlja se kod svih domaćih i divljih životinja, i kod čovjeka
2. besnost, togotnost: vaše je bjesnilo bezrazložno; dovesti koga do -a
3. silovitost: po užasnoj smrtnosti i po neobičnom -u tuberkuloze može se reći da je smrtnost velika u Beogradu
4. objestnost, prešernost: morao se ženiti; valja gledati kuću i decu, nije tu bjesnilo, nego nevolja

gȍropād ž
1. besnost
2. besnica
3. ljudsko božjast, božje

goròpadnōst ž besnost

hûk m, mest. u húku
1. bučanje, šumenje: osluškujem huk vode i vjetra; huk talasa, mnogog svijeta
2. besnost, divja jeza: iako je njemu dolazio taj huk njegov, opet je, pošto se odljuti, bio milostan
3. skovik: sovin huk
4. uzeti huk začeti

màhnitōst ž
1. norost, ponorelost
2. besnost, divjost

máma ž, mȁma ž
1. vaba: mama na udici
2. omama, zanos: spopada me slatka mama
3. besnost, ponorelost

mànija ž (gr. mania) manija, besnost, strast

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

pȍmama ž
1. besnost, norost: tako me pomama ne napala; nekakva pomama ude u nju kao zao duh
2. neutešno hrepenenje: pomama za čovjekom; divlja pomama za osvetom
3. mamilo: travom od -e mami momke neženjene
4. bot. spiralastolistni vraničnik, Chrysosplenium alternifelium

pȍmāmnōst ž besnost, norost

rȁbijātnōst ž besnost, divjost

smȕšenōst ž
1. zmešanost
2. besnost, ponorelost

žestìna ž
1. silovitost: žestina izraza, vatre u borbi
2. besnost, divja jeza, ihta: ukrotiti -u životinje; od -e sav je problijedio; sin je baštinio svu -u od oca
3. velika vročina: ljeti je mnogo djece pomrlo od -e

bjèsniti -īm, bjèsnio bjèsnila (ijek.) spravljati koga v besnost, togotnost

pomamljívati -màmljujēm
I. pripravljati do besnosti, spravljati v besnost
II. pomamljivati se
1. besneti
2. neutešno hrepeneti

razbješnjávati -bjèšnjāvām, razbješnjívati bjèšnjujēm (ijek.), razbešnjávati -bèšnjāvām, razbešnjívati -bèšnjujēm (ek.) spravljati koga v besnost, v jezo: razbješnjavati koga