Franja

čȕdo prisl. zelo mnogo, zelo veliko: čudo svijeta, sveta; čudo ljudi

čȕdo s
1. čudež: činiti čudesa
2. čudo: priroda čini čuda, a vračare čudesa
3. začudenje: prekrstiti se od -a; zinuti od -a
4. veliko dejanje: partizani i kod nas -a prave
5. skrb, težava: zabavati se o svom -u
6. svako čudo za tri dana vse se kmalu pozabi; -om se čuditi zelo se čuditi

čovjèčīšte s (ijek.), čovèčīšte s (ek.) slabš. človeško čudo, nečlovek

ìbret m (t. ibret) dial., zastar.
1. zgled: od njega je ibret zauzela po njem se zgleduje
2. čudo: kakav se ovo ibret radi sa mnom
3. presenečenje: carević ga pogleda začuđeno, jer nije znao od -a ni na kome je dijelu zemlje
4. množica: ako te uhvatim i stanem udarati, skupiće se svijet na ibret

miràkul m (lat. miraculum)
1. lit. mirakel, srednjeveška drama
2. čudna zadeva, čudo: praviti -e

ùsvista ž čudež, čudo: za -u ja ostadoh kod majke po čudnem naključju sem ostal pri materi

bôg bȍga m, mn. bògovi bog: moliti se -u; u početku stvori bog nebo i zemlju; za -a miloga za božjo voljo; kumiti koga -om rotiti za božjo voljo; bog da mu dušu prosti bog se ga usmili, bog mu grehe odpusti; bog i duša pri moji veri, prav zares; čovjek kaže, a bog raspolaže človek obrača, bog obrne; bog je prvo sebi bradu stvorio; bože sačuvaj bog obvaruj; na pravdi -a brez krivde; vjerovati u boga verovati v boga; triput bog pomaže; bože mili, čuda velikoga! moj bog, kakšno čudo!

čȕdan -dna -o
1. čuden: -o vladanje; -a znamenja; -e misli
2. čudovit: -a priča; -e puške, valja mušku glavu; -o čudo veliko čudo; čudan svat, svetac čuden človek, čudak