Franja

ćèške -eta s (t. keškek) jed iz pšeničnega pšena in kurjega mesa

ćòzot m (it. Chioggia) dial. čozot, ribič iz Chioggie

ćùfte -eta s (t. köfte, perz. kufte) cmoki, hlebčki iz sesekljanega mesa z omako

ćùfter m (t. köfter) dial. slaščica iz grozdja

ćùlāh -áha m (t. külâh, perz.) kapa iz valjane volne, navadno bela, v albanski ljudski noši

dáljan m (t. daljan) dial. pregraja iz protja, kolja, tramov v reki, jezeru za lovljenje rib, pregraja, jez sploh: daljan je pregrada kakve vode direcima, između kojih se namjeste mreže te se hvata riba

dàščan -a -o deščen, narejen iz desk: daščan krevet, plot, strop; -a pregrada

dȅbe -eta s mn. debèta (t. debbe) dial. ploščata lesena posoda, izdolbena iz enega kosa, za spravljanje sira in kajmaka

degažírati -àžīrām (fr. dégager) degažirati
1. oprostiti, osvoboditi, razbremeniti: degažirati koga a ne angažirati
2. vreči žogo iz vratarjevega prostora v igrišče

dehidrácija ž (lat. de, gr. hydor) dehidracija, odvzem, izguba vode iz česa: dehidracija organizma u teškoj bolesti; dehidracija živežnih namirnica

dekapsulácija ž (lat. de, capsula) dekapsulacija, izluščenje organa iz njegove ovojnice: dekapsulacija bubrega

dèrati dȅrēm, vel. dèri -ite, impf. dȅrāh -āše, dèrao dȅrāla, dȅrān -a
I.
1. dreti, iz kože devati: derati konja; dobroga je pastira posao ovce strići, a ne derati; stric je običavao derati ubijene zečeve
2. lupiti, guliti: ne deri kore da ne bude gore
3. trgati: derati cipele; derati hlače na školskim klupama
4. tolči, biti: viče na volove r dere batinom kud stigne
5. dreti: voda dere cestom
6. odirati: derati kožu s tuđih leđa, mušterije
II. derati se
1. trgati se: samo se jedra deru lupajući usled debela mora
2. dreti se: dere se kao da ga paraju
3. mučiti se, trpeti: derao se u carskoj službi dvanaest godina

derèklija ž vrsta svilenega ali bombažnega platna, obleka iz takega platna: djevojka se nakitila sve u zlato, svilu i derekliju

dèrmān -ána m (t. derman, perz.) dial. zdravilo; pomoč, rešitev iz stiske, težave: daj od dva -a jedan: ili mi je ozdravi, ili je uzmi sebi u raj; hodža ga pozvao da se poturči, pošto drugoga -a nema

dȉmnuti -nēm puhniti dim iz ust: zapali lulu i dimnu dva-tri puta

dȉonīk m, diònīk -íka m (ijek.), dȅonīk m, deònīk -íka m (ek.)
1. deležnik: svi smo jednaki dionici uspjeha ili neuspjeha
2. soudeleženec: ja sam i svjedok i dionik krupnih događaja
3. kdor izstopi iz zadružne skupnosti, iz skupnega gospodinjstva

dogramàdžija m (t. dogramadžy) dial. rezbar, mizar, kdor izdeluje predmete iz lesa

dolagívalo s
1. lažnivec, ki dodaje iz svoje malhe
2. lažnivi ovaduh

dȍlmen m (fr. dolmen) arheol. dolmen, prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov

dónjac dónjca m prebivalec iz spodnjih krajev, z ravnine