Franja

opr̀njati se -ām se ekspr. obleči se v stare cunje, biti strgan, obubožati: budeš li ovako trošio, oprnjaćeš kao prosjak

oraspolòžiti -pòložīm pripraviti v dobro voljo: šalio sam se da bih je oraspoložio; i zaista se oraspoložila je postala dobre volje

òrašiti -īm dajati orehe v testo

òrdaga m (t. ordu agasy) visok častnik v janičarski vojski

òroden -a -o v sorodstvu: mi smo sada -i

oròditi se òrodīm se stopiti v sorodstveno razmerje: oroditi se s kim

orođávati se oròđāvām se, orođívati se oròđujēm se stopati v sorodstveno razmerje s kom

òsebičiti -īm skopati prvo kop spomladi v vinogradu

òsobina ž zasebna ženina lastnina v zakonu, v zadrugi: kod nje ne beše osobine, nije mogla kazati: ovo je moja kvočka, moja guska, sve to beše opšte

òsopština ž
1. posebnost: osopština mjesnog stanovništva; mjesna osopština jednog narječja
2. zasebno imetje tistega, ki živi v skupnosti (zakonu, samostanu, zadrugi itd.)

òsredak -tka m, mn. òsreci òsredākā
1. osredek, srednja brazda
2. meja, nezoran travnat del med njivama
3. osredek, otok v reki, jezeru
4. anat. pretin v nosu

ostábliti se òstāblī se razviti se v steblo: sve struji u mladici kad bi se ostablio bor

ȍsūč ȍsūči ž dial.
1. venec: osuč smokava, oraha
2. povorka ljudi, čreda ovac, govedi v gosjem redu
3. ekspr. otroci: mučim se da prehranim toliku osuč

òsvatiti se -īm se stopiti v sorodstvene zveze

osvòjiti òsvojīm
I.
1. osvojiti: osvojiti što od koga
2. zavzeti: osvojiti tudu zemlju, tvrdavu
3. pridobiti si: osvojiti čiju naklonost
4. prevzeti: osvojilo ga vino; osvojio me san
II. osvojiti se stopiti s kom v sorodstveno razmerje, v svaštvo: osvojiti se s kim

òsvōjtati se -ām se stopiti v sorodstveno zvezo: mislite li je sad udavati ili ne, jer mogli bismo se osvojtati

ošìjavica ž dial. vijugasta snežna gaz, kjer se sani obrnejo v drugo smer

ôštro s (it. ostro, lat.) južni veter v Primorju

otefèričiti -īm prebiti čas v zabavi na deželi, gl. teferič: tamburice, moja veselice, dosta smo ti oteferičili

òtkasati -ām oddirjati, odjahati v dir