Franja

monopólac -lca m uslužbenec v monopolu

monòpōlka ž uslužbenka v monopolu

môra ž (lat. mora)
1. jur. mora, zamuda pri izpolnjevanju obveznosti
2. lingv. mora, osnovna metrična doba v kvantitetnem sistemu

morèkati se -ām se v pogovoru s kom pogosto uporabljati medmet "more"

mrâčnica ž
1. ženska, ki živi v mraku podzemlja
2. bot. mračnovka
3. bot. prava lakota, Galium verum
4. zool. temačnik, Galeodes, araneoides

mrčànīk -íka m dial. petelin, ki se je zvalil v marcu: došao je kmet gospodaru, pak mu nosio u dar četiri kokota -a

mȕćkati -ām
I.
1. tresti, pretresati, plati tekočino v zaprti posodi: mućkati staklenicu sa lijekovima, bočicu sa lekovima
2. mešati: mućkati istinu i laž
3. mesti: mućkati skorup, vrhnje
4. klompati: u želucu mu mućka juha, u stomaku mu mućka supa, čorba
5. spletkariti: vidim da nešto mućka
6. mućkati glavom ekspr. tuhtati
II. mućkati se tresti se, pretresati se, klompati se: u zdjeli, u zdeli se mućka voda

mùdīr -íra m (t. müdür, ar.) zastar.
1. upravitelj, ravnatelj
2. okrajni, pokrajinski načelnik v nekdanji turški upravi

mudòbolja ž bolečine v modu, v modih

múdonja ž
1. kdor ima velika moda
2. ekspr. velika živina v uradniški hierarhiji: od skromnog palanačkog činovnika postade silan mudonja

mùftija m (t. müktü, ar.) najvišji muslimanski verski predstavnik v kakšni deželi, državi

mùīd -ída m (t. muid, ar.) dial. korepetitor v muslimanski srednji verski šoli

mùket m (fr. mouchette) tanka voščena sveča, zvita v kotanec

mulàzim m (t. mülâzym, ar.) dial., zgod.
1. poročnik v sultanski armadi
2. nižji sodni uradnik: trećeg dana stigao je mulazim iz Užica sa dvojicom zaptija

mȕlk m (t. mülk, ar.) zgod. zasebna zemljiška posest v turškem fevdalizmu

multi... (lat. multus, multum) predpona s pomenom mnogo, več, v zloženkah: multilateralan, multimilionar itd.

na predl.
I. s tož.
1. na: sjesti na konja; nagaziti na minu; popeti se na krov; pasti na dno; izaći na sunce; doći na vidjelo priti na svetlo; staviti komu lisice na ruke; stići na Cetinje; staviti, metnuti nešto na led; došao je red na tebe; na svako treće gazdinstvo dolazi po jedan stručnjak; zemlju ćemo podijeliti na manje parcele; koliko zarađuješ na mjesec; sat ide točno na minutu, tačno na minut; od petka na subotu; napredovanje od poručnika na kapetana; sprema se na kišu; raditi na mahove, na prekide; naviknuti se na rad; pristati na uvjete, na uslove; naići na opoziciju
2. v: biti komu na korist, na teret
3. proti, nad: ići na neprijatelja
4. s, z: na silu = na zor s silo
5. zoper, proti: žaliti se na što, na koga
6. stalne zveze: on je na oca vrgel se je po očetu; miriše na ružu diši po vrtnici; na nedjelju dana prije Nove godine teden dni pred novim letom: doći na jesen priti proti jeseni, na jesen; umrijeti na prečac na naglem umreti; prodaja na malo; na dva sata vožnje od našega grada dve uri vožnje
II. z mest.
1. na: knjiga je na stolu; bubuljica na tijelu, na telu; ležati na samrti ležati na smrtni postelji; pisati na stroju, na mašini
2. s, z: zemlju, slavu je na maču stekao z mečem pridobil
3. po: ići na štakama; koliko vas ima na broju
4. pri, ob: stajati na vratima; bitka na Marici; Biograd na moru; Frankfurt na Majni, na Odri; Skadar na Bojani
5. stalne zveze: prvak na sablji prvi v sabljanju; junak na jeziku dolgojezičnež; na muci se poznaju junaci v trpljenju se razodene, kdo je junak

naakšàmlučiti se -īm se nasedeti se, namoževati se v kavarni za večerne goste

nabelàjisati -išēm priti v nesrečo: doznao sam da je prijatelj nabelajisao

nabèsposličiti se -īm se namučiti se v brezposelnosti, naveličati se brezdelja, naužiti se v brezdelju