šuròvati šùrujēm (t. šura, ar.)
1. skrivaj se pajdašiti s kom, s slabim namenom, podtalno delati, konspirirati: Kara-Đorđe je znao da luka s Jakovom šuruje protiv njega
2. botrovati, pomagati komu: vezir silan od države silne, a sreća mu carska šurovala
Zadetki iskanja
- šȕtālj m nož s kratkim ročem
- tabànati -ām
1. ekspr. hoditi, korakati, bosopetiti: bilo mi je svejedno hoće li me smjestiti u bodljikavu ogradu gdje se tabana bos i do pola nag u težnji da se što više uzme sunca
2. teptati: konji u vršaju tabanaju; stražar je tabanao snijeg ispred kolibe
3. tepsti po podplatih
4. ekspr. brezobzirno s kom ravnati, tiranizirati: tabana po svakome kako mu se hoće - tahi-, taho- (gr. tachys) predpona v zloženkah s pomenom hitro, brzo
- taìndžija m (t. tajyndžy, ar.) intendant, ki oskrbuje vojaštvo s prehrano
- tàkmičiti se -īm se, tàkmiti se -īm se
1. tekmovati: takmičiti se s kim
2. kosati se, enačiti se s kom: ne mogu se ja ni odijelom ni bilo čime takmičiti s mojim drugovima - tankòkōrka ž buča, melona s tanko lupino
- tankòrun -a -o s tankim, finim runom: -e ovce
- taràtōr -óra m (t. tarator) vrsta jedi: sveže kumariee s kislim mlekom in česnom
- tàrčūg -úga m (t. taradžyk) dial. pastirska torba, narejena iz cele kozličkove ali jagnječje kože, s katere je posneta dlaka: masan tarčug, a jareta nema so znaki, da bi nekaj moralo biti, a tega ni
- tárnice tárnīcā ž mn. tovorni voz s konjsko zaprego
- tašùnati -ām otr. zabavati otroka s tem, da ploskamo z njegovimi dlanmi in govorimo "tašun, tašun"; zabavati se s ploskanjem
- tèfter m (t. defter, gr. diphthera) star.
1. register, seznam
2. racunska knjiga
3. trgovska knjiga s seznamom dolžnikov in upnikov - teláliti tèlālīm
1. oznanjati, razglašati: telaliti pred seoskom crkvom
2. izklicevati: telaliti na javnoj prodaji, licitaciji
3. kupčevati s starino - teláljēnje s
1. oznanjanje, razglašanje
2. izklicevanje
3. kupčevanje s starino - tèlālnica ž starinarna, trgovina s staro obleko: kupiti što u -i
- tele- (gr.) predpona v zloženkah s pomenom daleč, na daljavo
- tȉluticē prisl. dial. s hrbtom: udario ga sabljom tilutice
- tînj m dial.
1. gradivo, s katerim se zatlači dvojna pletena stena (praprot, seno, slama)
2. izolirna stena - tínjiti tȋnjīm mašiti, zatlačevati s kakšnim gradivom (s praprotjo, senom, slamo) dvojno pleteno steno