Franja

mâška ž
1. trlica
2. palica odbijalka v otroški igri klis, gl. klis

mȁtrica ž, matrìca ž (fr. matrice, lat. mater)
1. matrica, papir, na katerem se piše tekst ali riše skica za razmnoževanje: pisati -u
2. model, v katerega je vrezan negativ za serijsko izdelovanje česa: sadrena, voštana matrica
3. spodnji del stroja za stiskanje ali štancanje

mèāndar -dra m (reka Meander)
1. ostra vijuga reke, meander
2. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt

mèljāč -áča m mlevec, kdor nosi žito v mlin

méljati mȇljām
1. mleti, drobiti: bez ijednog zuba ona je meljala po ustima maslinke, komad mesa
2. meti med prsti, v dlaneh, mečkati: meljati u rukama kapu

mènī menìja m, orod. menìjem (fr. menu) menu, meni, kosilo, večerja v restavraciji

mènzāš -áša m menzar, abonent v menzi

mȅropah -pha, m, mn. mȅropsi (gr. méropes) meropah, merophi, pol svobodni kmetje v srednjeveški fevdalni Srbiji z določenimi obveznostmi tlake in dajatev

mȅstve -āvā ž mn. (t. mest) v ljudski noši vrsta usnjene obutve s tankim podplatom in brez peta, podpetnikov

mètoh m, mn. mètosi mȅtōhā (gr. metoché) v fevdalni Srbiji
1. cerkvica ali samostan s pripadajočim zemljiščem
2. samostan ali cerkev, ki jo je patron poklonil večjemu samostanu
3. cerkvena zemlja, ki ni v istem kraju kot cerkev

metròpola ž (gr. meter metrós, polis)
1. metropola, glavno mesto neke pokrajine, države
2. država v odnosu do svoje kolonije

mìhrāb -ába m (t. mihrab, ar.) ovalna vdolbina v džamijini steni, kjer imam (duhovnik) opravlja obredno klanjanje

mijáza ž (gr. myíasis) vet., med. mijaza, obolenje, ki ga povzroče ličinke muh in nekaterih drugih insektov v človeškem ali živalskem telesu

mijèniti se mȉjenīm se (ijek.), méniti se mênīm se (ek.) prehajati, preiti v fazo, meno: sada se mjesec mijeni; čekamo da se mjesec mijéni

mijènjēnje s (ijek.), ménjēnje s (ek.) prehajanje v novo fazo, mena: mijenjenje mjeseca, meseca

milànče -eta s zgod. v Srbiji srebrnik manjše vrednosti, imenovan po liku kralja Milana

mîm míma m (gr. mímos)
1. mim, v antiki kratka igra, s šaljivo vsebino: antički mimovi
2. mim, igralec

mìmber m, mimbèra ž (t. minber, ar.) prižnica v džamiji

mimo predl.
I. s tož.
1. mimo: ići mimo kuću
2. od: on je veći mimo sve ostale momke
3. proti: če večeri je, mimo običaj, pio mnogo
II. z rod.
1. mimo: prođoh mimo kuće
2. v nasprotju: danas je mimo običaja dugo izostao od kuće
3. proti: postupio je mimo naše volje

mȉmolētno prisl. v mimoletu