Franja

krivìna ž
1. krivina: krivina kose, krova
2. ovinek: krivina puta
3. krivda: nositi -u na duši
4. izvoditi -e pog. izmotavati se iz neprijetnega položaja

kr̂vnī -ā -ō
1. krvni: krvni optok, tlak, pritisak; -e žile; -a osveta krvavo maščevanje; -e grupe; -a slika; krvni preparati
2. krvav: -a žrtva
3. smrtni: krvni neprijatelj; -a uvreda težka žalitev; -o kolo iz ljudstva izvoljeni razsodniki pri spravi v krvni osveti

kȕća ž
1. hiša: -e nam služe za stanovanje; seoska, gradska kuća; kamena kuća kamnitna hiša; kuća brvnara brunarica; kuća pletara pletenjača, iz protja spletena hiša; kuća na sprat, na kat; jednospratna, jednokatna kuća; najamna kuća najemna hiša; božja, gospodnja kuća božja hiša; rodna kuća = kuća rodenja rojstna hiša; trgovačka kuća trgovsko podjetje, trgovska hiša; javna kuća; stambena kuća stanovanjska hiša; porodična kuća družinska hiša; alpska kuća; panonska kuća; balkanska kuća; mediteranska kuća; Bijela, Bela kuća
2. gospodinjstvo: mnogo mu treba za -u
3. dom: vladarska, kraljevska kuća
4. žarg. bajta: stara kuća študent višjega letnika, študent z visokim številom semestrov
5. jama v igri svinjka
6. biti kod -e biti doma, ekspr. biti v čem doma, spoznati se v kaki stroki; ići -i iti domov; dići čitavu -u na glavu obrniti vso hišo na glavo, vznemiriti vso hišo, vso okolico; tjerati koga do božje -e preganjati koga do skrajnosti; ne gori ti kuća nad glavom ni treba hiteti; nema -e ni kućišta nima nikjer ničesar svojega; gledati svoju -u brigati se za svoje zadeve; ugasiti, rasturiti kome -u zatreti koga z njegovim rodom vred

màlen -èna -èno, dol. mȃlī -ā -ō majhen: velik tijelom, a malen djelom; malena je ptica prepelica, a umori konja i junaka; iz malèna naviknut na nešto zmala, iz mladih let je navajen

mȁtičnī -ā -ō matični: -i izvadak izvleček iz matice; matični brod; -a mliječ, mleč matični mleček; -a knjiga, škola, ćelija; -a zemlja matična dežela; -a domovina

mèrtek m, mn. mèrteci (t. mertek)
1. dial. greda, tram: dogonio sam ti onomlane mertek iz naše šume pripeljal sem ti lani tram iz naše hoste
2. velik žebelj, klin: mesto đuladi vise na zidnom satu o lancima konjske ploče i nekakvi merteci

mîsao mîsli ž, mest. u mísli, orod. mîšlju in mîsli, mn. mîsli, rod. míslī, daj. míslima misel: doći na misao; trgnuti se iz -i predramrti se iz misli; tješiti se mišlju tolažiti se z mislijo; zadubljen u -i zatopljen v misli; nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo; misao vodilja vodilna misel

mrâv m, mn. mrȃvi, rod. mn. mrávā in mrávī zool. mravlja: crni ili mrki mrav; rusi ili šumski mrav, bijeli, beli -i termiti; vrijedan, vredan kao mrav priden kot mravlja; prođoše me mravi spreleteli so me mravljinci; ni -a nisam zgazio tudi mravljice nisem pohodil; eto ih iz varoši pljeva i mrav, ima ih na milijune iz mesta jih je brez števila, na milijone jih je

mùha ž, daj. mùhi, redko mùsi mn. mȕhe múhā zool. muha: kućna muha zool. hišna muha, Musca domestica; ce-ce muha zool. cece muha, Glossina morsitans; muha blatara = muha đubrara zool. kalnica, Eristalis tenax; muha mesara zool. mesarska muha, Sarcophaga carnaria; činiti od -e vola delati iz muhe slona; ići kao muha bez glave; pasti kao -e na med; ne bi ni muhi zla učinio ne bi niti muhi nič hudega storil, gl. tudi mùva

namóliti nàmōlīm
I.
1. naprositi: namoliti oca za pare; namoliti mobu naprositi delavce, ki iz prijaznosti pridejo pomagat pri poljskih delih, gl. moba
2. namoliti: mnogo toga namoliti
II. namoliti se naprositi se, namoliti se

nȉkud, nȉkuda prisl. nikamor: vezani smo, nikud ni makac; iz te kože nikud iz te zagate ni izhoda

nȉtiti -īm
I. napeljevati niti v ničalnici
II. nititi se: ljudi se kroz ženu nite vjekovito ljudje se večno rodijo iz žene; tragovi preko sanjkališta nite se u nedogled sanenci teko čez sankališče v nedogled

obgòvit -a -o: -a pita pita narejena iz testa, razvaljanega v liste, gl. tudi obga

omèlo s omelo: -om zgrnuti pepeo i ugljevlje u peći; biti devete peći omelo biti daljno sorodstvo; ekspr. ti si gazdinska kći, a ne nekakvo gradsko omelo ti si iz imenitne hiše ne pa kakšna mestna pocestnica

pȁkračkī dèkrēt dati komu pakrački dekret napoditi, odsloviti koga; primiti pakrački dekret biti odslovljen iz službe

pâsoš m, pȁsoš m (n. Paß)
1. potni list: -em preći državnu granicu
2. živinski potni list: dolje s konja, to je kraden konj, gdje ti je pasoš; potpisati kome pasoš ekspr. izključiti koga iz šole, vreči iz službe

pȅćnī -ā -ō pečni: pećni hljeb kruh iz peči; -a klupa klop ob peči; -o zjalo odprtina v kmečko peč

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok

pȅpeo pȅpela m pepel: bacati kome pepeo u oči metati komu prah v oči; dići se iz pepela; posipati glavu pokajničkim pepelom; uskrsnuti iz praha i pepela vstati iz prahu in pepela; razdrobiti, razbiti u prah i pepeo; spomeni se, čovječe, da si pepeo

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone