Franja

dalèko prisl. daleč: daleko putovati, dotjerati, doterati; daleko od istine; to je daleko od onoga što očekivasmo; daleko brži, ljepši; daleko je od mene pomisao še na misel mi ne pride; daleko mu lijepa, lepa kuća naj bo kar najdlje od mene

djéjstvo s (ijek.), déjstvo s (ek.) (csl.)
1. učinek: lijek, lek je ostao bez -a
2. dejavnost: on je još u -u še deluje, je še aktiven; stupiti u djejstvo začeti delovati

dulvèdū (t. dujulmak): ja mu govorim, a on ni u dulvedu njemu pa še mar ni

fùruna ž, furùna ž (t. furun, gr. phournos) dial. peč: furuna na kaliće peč s pečnicami; pekarska furuna; treba da još pojedeš tri -e hljeba še boš moral prej pojesti prenekatero peko kruha

gȁziti -īm
I.
1. iti, korakati, stopati: iza nas gazi deset boraca
2. spuščati se v kaj: niti sam gazio u trgovinu, niti se razumijem, razumem u nju
3. teptati: osjećam se kao da su me mečke gazile; čak su i grobove gazili
4. bresti: gaziti kroz vodu; rijeka se ne može svugdje gaziti
5. mešati: gaziti ilovaču i praviti ciglu
6. orati, pluti: brod gazi tri metra u dubinu
7. kršiti, teptati: gaziti zakone
8. goniti meh: on na koru gazi orgulje, napuhuje mijeh
9. drozgati: gaziti grožđe
10. rastiti, raščiti: pijetao (petao) gazi kokoš
11. tlačiti: on još gazi zemlju še je živ
12. broditi: gaziti u krvi
II. gaziti se hoditi si po nogah: u gurnjavi su se gazili

grȍb gròba m, mn. gròbovi grob: neopojan grob neposvečen, neblagoslovljen grob; otpratiti koga do -a; polaganje u grob; prevrtati, okretati se u -u, biti s jednom nogom u -u; šutljiv kao grob; bolje grob nego rob; vjernost, vernost do -a; ustati, dići se iz -a; nepobusani grob grob, ki ga še ni obrasla trava; nećeš to sa sobom u grob ponijeti; ovkraj -a tostran groba; onkraj, iza -a, s one strane -a; prevrnuti se u -u obrniti se v grobu; sveti grob; svetli grobovi grobovi pomembnih ljudi

ìskukati -ām
I.
1. nehati žalovati: još brata iskukala nisi nisi še nehala žalovati za bratom
2. izmoledovati: iskukati što od koga, dozvolu
II. iskukati se nehati žalovati, tožiti

ìsprsnuti -nēm
1. razpočiti se: da isprsne od muke! - kaže se za onoga koji se jedi; oči mu isprsle! naj mu iztečejo oči!
2. privreti: suze joj isprsle na oči; da me bog sačuva od toga da ti ta namera još jednom ne isprsne u pameti da ti ta naklep še enkrat ne pride na misel

izbarabáriti -ràbārīm dial. izenačiti: majka je još mladolika, gotovo da je izbarabarim sa kćerju mati je še mladostna, dejal bi, da je istih let s hčerjo; izbarabarih radikalnu stranku s običnim špionima

izdalèka prisl. od daleč: gledati nešto izdaleka; došao je izdaleka; to još izdaleka nije tako to še daleč ni tako; nisu ni izdaleka tako brzi še blizu niso tako urni

jâd m
1. žalost, skrb, trpljenje: svaki svoje jade najbolje znade; u ovim kućama sve jad i nevolje
2. težava: to mi zadaje mnogo jada
3. nesreča, revščina: olakšati komu bijedu i jad
4. ubožec, ubogo ljudstvo: to malo -a što je ostalo poslije kosovskoga boja, ta raja, to smo mi
5. učiniti od koga trista -a hudo kaznovati koga, uničiti koga; ni po -a ako je samo to še dobro, če je samo to; na jedvite -e z veliko težavo; šaka -a nekaj malega, neznatnega: to će o nama odlučiti veliki, mi smo tu mali, šaka -a

jȁmačno prisl. gotovo, zanesljivo, zares: naroda će jamačno još više doći gotovo bo prišlo še več ljudi

jùče, jùčēr prisl. včeraj: čovjek od juče človek, ki si še ni ustvaril imena

krȕh m, mn. krȕhovi kruh: crni, bijeli, beli kruh; pšenični kruh; nasušni, svagdanji, svagdašnji kruh vsakdanji kruh; dobar kao kruh zelo dober; doći do svoga -a; biti bez korice -a; ići trebuhom za -om; živjeti o svom -u i ruhu biti samostojen, živeti od svojih žuljev; preko pogače tražiti -a ne biti zadovoljen z dobrim, marveč zahtevati še boljše; tuđi je kruh gorak tuji kruh je grenek; što je odviše, ni s -om ne valja kar je preveč, še s kruhom ni dobro

kùra ž (t. kura, ar.)
1. žreb: čuje da se nekoliko dana popisuju mladići u asker, samo još da se izvuče kura samo da še določi žreb
2. zgod. novačenje, rekrutacija (pod turško upravo); baš te godine njemu je red da ga pozovu na -u

ludàija m, ž norec, neumnica: ludaija Živko; ludaija djeca neumni otroci; i sam bi se, pašo, prevario, a nekmoli ova ludaija o paša, še sam bi se (ti) ukanil, a kaj šele ti neumni otroci

lȕstar -tra m (lat. lustrum) luster, petletje: još je mlad, još ne navrši pet lustara še ni star petindvajset let

mòći mògu mȍžēš òni mȍgū, mòzi, mȍgāh -āše, aor. mògoh mȍže oni mògoše, mȍgūći, mȍgao mògla,
I.
1. moči: to ne može biti; nisam mogao doći; ne mogu ti se načuditi
2. lahko, z določnim glagolom: ja mogu ići pješke lahko grem peš; još ove zime se možete nadati konzulu še to zimo lahko pričakujete konzula
3. kar se da: svoga strica je poštovao što biti može
II. moći se moči se: od davnina se ne može s našom kućom

nakraj predl. z rod.
1. poleg, blizu, na robu: nakraj sela blizu vasi; sjedio je nakraj postelje; nakraj varošice držao je kafanu na koncu mesta je imel kavarno
2. čovjek nakraj srca preobčutljiv, zamerljiv človek, človek nagle jeze
3. to mi nije ni nakraj pameti to mi še na misel ne pride
4. nakraj kraja končno, nazadnje, konec koncev; nakraj svijeta, nakraj sveta daleč, za deveto goro

òbdanicē prisl. v teku enega dneva: možeš u Sinj na obdanice lahko greš v Sinj in se še istega dne vrneš