Franja

ìšćil m (t. iškil, ar.) dial.
1. kakšen predmet, kapa, nogavica ali podobno, pod katerim je v družabni igri skrit prstan: ne diraj kapu, to je moj išćil ne dotikaj se kape, pod njo je skrit (tudi skriti) prstan
2. skriti prstan
3. želja, namen: kako je došla meni u pohode, pa joj išćil kolo poigrati; išćil mu ja njegov ne begenišem ne maram tega, kar on hoče, želi

ìštetiti -īm
I.
1. poškodovati: vreme, kiše i nepogode ištetile su mnoge znamenite zgrade; vijekovi (vjekovi, vekovi) su ištetili kuću
2. pokvariti: ištetila ga tuđa zemlja
3. pahniti koga v sramoto: ti si babu obraz ištetila ti si očka osramotila
4. ekspr. raniti: grdno ga puške ištetile
II. ištetiti se
1. pokvariti se (moralno): sve se selo ištetilo
2. oslabeti: oči su mu se ištetile
3. okilaveti, dobiti kilo: teškim radom radnici se ištetili

itacìzam -zma m itacizem, izgovarjava stgr. ete v ngr. kot i, npr. Atina nam. Atene

ìzba ž, rod. mn. ìzbā
1. borna kmečka koča: crna izba vlaških hajduka
2. izba, skromen stanovanjski prostor: žandarski posao vršiti premetačine po sirotinjskim -ama
3. celica v jetnišnici, v zaporu: najgore pak im bjehu tamnice gdje ljude davljahaju u mračnim -ama
4. staja, hlev: kod dvospratnih kuća je donji deo izba za stoku
5. kamra, klet: u -i se drže bačve s groždem, burad s rakijom, kovčezi sa stajaćim odelom i mrs

izbádati ìzbādām
I.
1. iztikati: izbadati oči
2. bosti, z bodljaji beležiti: da bismo učili pisati slova, uzimali smo sa zove lišće i na ovom smo čiodom izbadali slova
II. izbadati se dial. padati v oči, zbujati pozornost: što više miješaš boje, to će vezivo biti manje šareno, jer se neće nijedna boja jako izbadati

izbòljeti -līm (ijek.), izbòleti -līm (ek.)
1. prebiti svoj čas v bolniški postelji: pošto je nesretni Mijat nešto izbolio i životom objačao, pošalju ga kotarski sudnici u Mletke ker je nesrečni M. prebil določen čas v bolniški postelji in se telesno okrepil, so ga okrajni sodniki poslali v Benetke
2. gl. izbolovati

ìzdati ìzdām, izdádem, ìzdah ȉzdā in ìzdadoh ȉzdade, ȉzdao ȉzdāla ȉzdān -a in ȉzdāt -a
I.
1. izdati: izdati veliku svotu novaca, knjigu, naredbu, zapovijest, zapovest, zločinca policiji
2. dati v najem: izdati sobu, kuću pod kiriju
3. izročiti: izdati zločinca sudu
4. izdati, zapustiti: izdala ga sreća; izdale ga noge, oči
5. izdati: izdati tajnu, domovinu, prijatelja
6. izdati, založiti: izdati knjigu
II. izdati se
1. izdati se: zadali su jedan drugom vjeru da se ne izdadu
2. razodeti se, izdati se: ona se nije htjela izdati

izdòlaziti -īmo drug za drugim priti, v presledkih prihajajoč se zbrati: izdolazili su seljaci iz udaljenih sela

izdúškē prisl. na dušek, v dušku: izduške što popiti; nešto reći izduške

ìzgibati -ām padati v boju: ta plemena dugo su izgibala braneći svoju zemlju; u njoj ponestaje daha kao da život u njoj izgiba kot da življenje v njej umira

ìzlaznik m kdor ima dovoljenje, da sme v mesto: vojnik izlaznik

izludívati -lùdujēm noriti, v norost siliti: nije on lud, drugi ga izluduju

ìzmrčenica ž dial. umazanka od dela v kuhinji, pepelka

ìzmrčiti -īm
1. počeniti, umazati s sajami: vile su ga izmrčile
2. zaviti v temo: noć je izmrčila prirodu
3. ekspr. sčečkati, grdo napisati, popisati: na stolu leži izmrčena hartija

izmúčati ìzmūčām v potu svojega obraza si služiti: slala ga je u školu majka-udovica, izmučajući mu na motici školovanje

ìzmućkati -ām
1. pretresti tekočino v zaprti posodi: stuku stipse za jednu šaku, saspu to u litru vode, dobro izmućkaju i tom vodom peru bolno oko
2. premešati: pavlaka, sirova pa i zasladena i izmućkana, se prodaje
3. stepsti: jaje razbij u jednu panicu i kašikom dobro izmućkaj

iznáimati -ām, iznajmljívati iznàjmljujēm
1. najemati
2. dajati v najem

iznájmiti ìznājmīm
1. najeti: iznajmiti dućan, njivu
2. dati v najem: iznajmiti ladu, kuću, sobu

izneréditi iznèrēdīm spraviti v nered: iznerediti što

ȉzobīla, ȉzobīlo prisl. obilo, v izobilju: bijaše svega izobila