Franja

hvȁtati -ām
I.
1. loviti: hvatati ribu; mačka hvata miševe
2. prijemati: ova testera ne hvata dobro; hvata me groznica, jeza, strah
3. dajati besedo: hvatati vjeru
4. dosegati: oni prodaju sami i hvataju bolju cijenu
5. prestrezati: izlazi svako jutro na železnicu da hvata seljake iz svoga kraja i dovodi na advokatsku klanicu; hvatati tuđa pisma prestrezati tuja pisma
6. poslušati, sprejemati s sluhom: hvatam istančanim sluhom tihe, mačje korake
7. sprejemati: Vuk nije samo onako nasumce hvatao riječi narodne
8. zajemati: hvatati vodu iz bunara, iz reke
9. oprijemati se česa: hvatati novi posao
10. zavzemati, zavzeti: svaki posjetilac hvata svoje mjesto
11. iti v glavo: vino već hvata
12. vpregati: hvatati konje u kola
13. držati: bure hvata sto litara
14. dojemati: ja ne hvatam što mi govoriš
15. segati: odijelo hvata do članaka
16. hvatati korijena, korena pognati korenine
17. hvatati trag prihajati na sled, slediti
18. noć hvata mrači se
19. držati se: za stanicu da hvatam desno?
II. hvatati se
1. loviti se: davljenik se i za slamku hvata
2. dogajati se: to mi se često hvata
3. lotevati se: hvatati se posla
4. hvatati se s kim u koštac spoprijemati se s kom
5. segati: hvatati se rukom u njedarca
6. bjegunci se hvataju crnogorskih brda begunci so dosegli črnogorsko hribovje
7. na prozorima se hvataju grane na oknih se delajo ledene rože; na hljebu se hvata plijesan; noć se hvata mrači se; sunce se hvata nastopa sončni mrk

hvátiti hvâtīm skladati drva v sežnje: hvatiti drva

iglìčati se -ā se kristalizirati, spreminjati se v iglice: u gustoj magli igličale su se studene kapi

ilákati ìlāčēm, ìlākām dial. izgovarjati, vzklikati pobožne besede v arabščini la ilahe illa-llah

iláknuti ìlāknēm izgovoriti, vzklikniti pobožne besede v arabščini

ilìdžār -ara m, ȉlidžār m
1. lastnik toplic
2. uslužbenec v toplicah
3. učitelj plavanja

ìlum m (t. ilim, ar.) znanje pridobljeno v šoli: nije Halil ilum naučio, ne umije proučit fermana

ìmām -áma m (t. imam, ar.)
1. imam, muslimanski duhovnik, ki vodi skupno molitev klanjanja
2. vsak versko izobraženi musliman
3. naslov muslimanskih učenjakov
4. vladar, suveren v muslimanskem okolju

ìmati īmam imádēm, imámo imádēmo, ìmajū imádū, vel. ìmāj -te, impf. ìmāh ìmađāh imàđāh ìmadijāh imàdijāh, ìmāše ìmađāše ìmadijāše; ìmao ìmala
I.
1. imeti: nije imao onde ni stope svoje zemlje; imaš li čime da platiš; djeca nemaju od čega da žive; imati više sreće nego pameti; imati volju, ugled, iskustvo, zadatak, sastanak; imati para kao pljeve, kao dubreta; imati čiju kćer za ženu
2. utegniti: imati kad; ja nemam kad da ti pišem
3. morati: tu ima da se radi tu se mora delati
4. biti: uzimajte dok ima jemljite, dokler kaj je; ima li vode? ali je kaj vode, imate kaj vode?
5. imati vremena utegniti; ima vremena ne mudi se
6. ima tome pet dana od tega je minilo pet dni
7. što ima to da znači? kaj naj to pomeni?
8. imati koga rado imeti koga rad; nema od toga ništa iz tega ne bo nič; imati pravo imeti prav; zato se je Karađorđe ovako i čuvao, i imao je pravo da se čuva; imati krivo ne imeti prav, misliti narobe; i nisu imali krivo oni koji su tražili da odmah započne borba protiv okupatora; ne imati kud ni (drugega) izhoda; i Miloš je na to pristao, nije imao kud
II. imati se
1. imeti se: on se ima dobro sa svojim prijateljima
2. biti v razmerju: tri prema pet ima se kao devet prema petnaest

imatrikulácija ž (lat. immatriculatio) imatrikulacija, vpis v matično knjigo, na univerzo

imatrikulírati -ùlīrām, imatrikùlisati -išēm (lat. immtriculare) imatrikulirati, vpisati v matično knjigo: imatrikulirati se na fakultetu; imatrikuliran, imatrikulisan na fakultetu

ìnfant m (špan. infante, lat. infans) infant, v Španiji in na Portugalskem kraljev sin

ingerèncija ž (lat. ingerentia) ingerenca, vplivanje, poseganje v kaj: svjetovnjaci imaju izvjesnu -u u crkvenim stvarima

ingrèsija ž (lat. ingressio) geogr. ingresija, prodiranje, zajedanje morja v kopno

inòkosan -sna -o
1. sam, osamljen: osvrnem se i vidim se -a
2. sam zase živeč, ne v zadrugi, v individualnem gospodarstvu: živio je u planini inokosan
3. posamičen, posamezen: -a firma; inokosan sudac

inòkosnīk m kdor živi sam, v individualnem gospodarstvu, ne v zadrugi: katun se sastoji iz samih inokosnika

inòkosnōst ž, inòkoština ž
1. življenje v individualnem gospodarstvu, ne v zadrugi
2. samotnost, življenje brez stika z ljudmi

ìnokovati -ujēm živeti kot menih, živeti v samoti

investitúra ž (lat. investitura) investitura, v fevdalizmu slovesna podelitev službe, zemlje vazalu itd.: borba za -u u Njemačkoj; crkvena investitura; hijerarhična investitura

ìrāmka ž dial. vrsta predpasnika v ljudski noši