-
hâlva ž, hȁlva ž (t. helva, ar.) turški med, slaščica iz moke, medu ali sladkorja in raasla: ide na jagmu kao halva dobro se prodaja
-
kaìma ž (t. kaime, ar.) zgod. turški bankovec: puna kesa -e
-
kapućehája m (t. kapukâhjasy) zgod.
1. zastopnik tuje države pri turški vladi
2. zastopnik pokrajinskega namestnika ali kakšne visoke ustanove pri osrednji vladi
3. najvišji častnik na sultanovem dvoru
-
kr̀sme -eta s (t. kysmet) zgod. davek turški oblasti, ko je umrl gospodar
-
lȁla m (t. lâla, perz.)
1. turški veljak
2. dvorjan
3. dvorni učitelj: nju mi prose -e i veziri
-
mahmùdija ž (Mahmud II.) zastar. turški zlatnik: platiti što, koga -ama
-
màngura ž (t. mangyr, mong.) nekdanji turški novčič
-
medžidíja ž (t. medžidije, ar.) nekdaj turški zlatnik
-
miràlāj -ája m (t. miralaj, perz.) polkovnik v nekdanji turški armadi
-
mùdīr -íra m (t. müdür, ar.) zastar.
1. upravitelj, ravnatelj
2. okrajni, pokrajinski načelnik v nekdanji turški upravi
-
musèlim m (t. musellem, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik: tu dolaze, u posjetu, i vladika, muftija, rabiner i muselim
-
mutesèlim m (t. mütesellim, ar.) zgod. visok turški upravni uradnik
-
pàša m (t. paša) paša, turški vojaški ali civilni dostojanstvenik: Mustafa-paša; živjeti kao paša
-
pȕlja ž (t. pul) zgod. turški denar
-
rája ž (t. raja, ar.) raja, nemuslimanski turški podložniki: sirotinja raja uboga raja
-
rájetin m nemuslimanski turški podložnik
-
slȁtkō -ōga s v sladkorju kuhano sadje, po turški navadi
-
spàhija m (t. spahi, perz.) zgod.
1. turški konjenik fevdalec
2. zemljiški gospod, veleposestnik, spahija
-
turćìjat m (t. türkijat, ar.) turški način življenja, turške navade
-
vìžlīn -ína m srvn. wizling dial., zastar. turški ali avstr. kovanec nizke vrednosti