rèbro s, mn. rȅbra rȅbārā
1. rebro: prava -a, vita -a, lažna -a: munuti koga u -a suniti koga v rebra; prebiti komu -a polomiti komu rebra; polomiti, prebrojati, poravnati kome -a pretipati komu rebra; broje mu se -a lahko mu prešteješ rebra; s neba pa u -a nepričakovano, na naglem, kot strela z jasnega neba; s -a odgovoriti osorno, nataknjeno odgovoriti
2. rebro: -a lađe, čamca; glavno rebro lista sa bočnim -ima
3. reženj, rezina: dao je Nijemcu staro odijelo i rebro slanine
4. arhit. rebro: rebro svoda, kupole