Franja

đuvèndija ž (t. güvende)
1. zastar. dekle, sužnja, ki so jo turški vojaki najemniki vodili s seboj za svojo zabavo
2. veselo, razposajeno dekle, lahka ženska

gôn m
1. razdalja, ki jo konj ali človek brez oddiha preteče
2. pesn. gl. nagon

izàdrijeti ìzadrēm (ijek.), izàdrēti ìzadrēm (ek.)
I.
1. izdreti
2. ucvreti jo: jedva je izadro
II. izadrijeti se zadreti se: izadrijeti se na koga

izbòsti izbòdēm
I.
1. izbosti, večkrat, na več mestih zbosti: izbode sam sebe i izrani; sva trojica će te noževima izbosti; izbodi pitu viljuškom
2. iztakniti: ako te oko tvoje sablažnjava, izbodi ga; izbosti komu oči
3. pozatakniti: pa mu vajat ulepšan a izmedu brvana izboden bosiljak u kratkim stručićima
II. izbosti se
1. zbosti se: gledaj da se ne izbodu goveda
2. zabrusiti jo komu, zadreti se na koga: jedan iz gomile izbode se oštrim riječima

ìzdirati -rēm
I.
1. garati: onda su vrijedne žene izdirale
2. oditi, izgubiti se: svi ostali, koji ovde posla nemate, izdirite; gubi se odavde, izdiri iz sobe
3. ekspr. popihati jo, ucvreti jo: oni što igda koji može zagrebi, te izdiri bez obzira ka Beogradu
4. s težavo se izkobacati: upadali su u vodu, pa su se neki davili, a neki su izdirali na breg
5. trgati, mučiti: to ti izdire živce; izdirati dušu
II. izdirati se zadirati se: kad čovjek ima pravo, onda nema potrebe da viče i da se izdire; nemojte se izdirati niti mi kao vašem čirici zapovedati; izdirati se na koga

ìzdrijeti ȉzdrēm (ijek.), ìzdrēti ȉzdrēm (ek.)
I.
1. iztrgati: izdrije joj silom iz krila dijete
2. raztrgati: žarač mu je izdro kožu; na dnu pisma slova bijahu izdrta
II. izdrijeti se
1. namučiti se, nagarati se: težaci su se izdrli, a nisu imali nikakve koristi
2. zadreti se, zavpiti: on se izdre na me i reče mi da gledam svoj posao
3. ekspr. pobrisati jo, upetati: jaši, pa idi!, ja ću pješke izdrijeti

izvijátiti izvìjātīm dial. zleteti iz, popihati jo: brzo je izvijatio iz moje sobe; ako ne begenišeš, a ti izvijati, širok je i dug carski drum če ne ljubiš, če nimaš rad, pa pojdi ...

ȉzvoda ž dial. zeljnata glava ali kakšna druga rastlina, ki jo puste za seme

jȍltava ž (t. jol tavasy) velika ponev, ki so jo popotniki jemali s seboj na pot

kȁmenica ž
1. kamnita posoda: kamenica za ulje, za svetu vodicu
2. vdolbina v apnenčevi skali, ki jo je izdolbla voda
3. kamnolom
4. kamnita hiša
5. zool. trnova kamenica, Raja clavata, zool. navadna ostriga, Ostrea edulis

kàvrika ž dial. trava, ki jo polagajo živini, ko zmanjka sena

kazukàrina ž navt. pristojbina, ki jo plača, kdor priveže ladjo za kazuk

kȉdnuti -nēm
1. potegniti: kidnuti revolver, nož, sablju, britku ćordu na neprijatelja
2. ekspr. pobrisati jo, popihati jo: na brzu ruku proda svoj dućan i kuću, pa kidnu bez zbogom nekud u Madžarsku

klȁnjalica ž pesem slepih beračev, ki jo pojo, kadar prosijo vbogajme

klȅčka ž
1. rogovila, ki jo pritrde živini na nogo, da ne more tekati na paši
2. rogovila, ki jo pastir natakne živali na vrat, da ne more v škodo

klísnuti klîsnēm ekspr.
1. švigniti: klisnuti na sve strane
2. izginiti, izgubiti se, pobrisati jo: sutradan spakujem stvari i klisnem odatle

klȉznuti -nēm
1. zdrsniti, zdrkniti: pusti košulju da joj klizne s ramena; kliznuti preko delikatnog pitanja
2. spodrsniti, spodrkniti: kliznuti u govoru
3. ekspr. pobrisati jo, izginiti: oni su neopazice kliznuli u noć

kolàrina ž
1. cestnina, odškodnina, ki jo plača voznik za rabo ceste
2. voznina

komìnjāk -áka m, kȍminjāk m pijača, ki jo dobimo iz ponovno namočenih in prešanih tropin

kòtluša ž lončena posoda, ki jo pristavljajo k ognju kot kotel