-
šìnīk -íka m (t. šinik, gr.) šinik, mera za žito, navadno 10 ok
-
šúljak -ljka m
1. panj, štor: ljudima bijahu stolice i sovra šuljci od debla
2. piškav lešnik, oreh isl.
3. dial. žito, ki je ostalo pri sejanju, pomešano s plevami, kot krma za prašiče
4. dial. pšenica enozrnica, Triticum monococcum
5. snetljivo žito: dobro sjeme ne rađa šuljak
-
têg m, mest. u tégu, mn. tégovi
1. utež: teg na rimskom kantaru; teg od deset grama; ura sa tegovima
2. teg, poteg: primakli bi konji na putu, a volovi kad bi bili na tegu
3. teža: žito lakoga tega
4. letina, pridelek, žito, vino
5. tega, vrv za privezovanje ladij v luki
6. utež: ventilski, regulatorov teg
-
tólja ž dial. priprava na kosišču, ki pri košnji polaga žito v redi
-
tóljati tôljām kositi žito s toljo, gl. tolja
-
trȉjer m (fr. trieur) agr. trier, vejalnik, čistilnik za žito
-
tŕniti tr̂nīm
1. s trnovo metlo čistiti omlaceno žito; ja ču ovde žito bacati, a Jela će metlom trniti
2. još led mi noge trni mraz me spreletava po nogah; bolno mi trni ruka zagrižena lancima roka, ki so se vanjo zajedle verige, mi premira
-
ùlček m (t. ölček) dial. nekdanja mera za žito, moko ipd., različne velikosti
-
vȁrica ž
1. kuhano žito kot jed za praznik sv. Barbare
2. množica, truma: mnogobrojna šarena seljačka varica
3. zmeda, zmešnjava: to ti je nekakva varica, nešto šareno, nešto budi bog s nama
4. mn. varice gl. varikoziteti
-
vàrićāk m dial.
1. mera za žito: varićak je drvena posuda za žito i varivo
2. iron. cilinder: bio je u lacmanskoj nošnji s -om na glavi
3. šalj. trebuh: jesi li što bacio u varićak
-
žȉtārnica ž trgovina z žitom, trg, kjer se prodaja žito
-
ìzor m: dati volove na izor posoditi komu vole za oranje in dobiti za plačilo žito
-
jâr m, ž jarina: sijati, sejati žito na jar sejati jaro žito
-
mlátac mláca m, mn. mláci mlȃtācā
1. mlatič: za danas najmio sam mlace; smrt, neumorni mlatac, argatuje na svom gumnu; to mi je trlac i mlatac to je moje vsakdanje oblačilo, v katerem tarem lan in mlatim žito
2. bat, veliko, težko kladivo: kovaču, daj mi mlatac
-
òburiti -īm
I. nastati viharno vreme: uputili su se svojim kućama dok nije oburilo
II. oburiti se
1. gl. oburiti I.: nije kao lani žito, biće berićetno, samo da se ne oburi žito dobro kaže, samo da ne pride slabo vreme, burja
-
zrȅnuti -nēm (ijek., ek.) zoreti, dozoreti: žito već zrene žito že zori; svaka stvar treba da zrene vsaka zadeva mora dozoreti