Franja

didaskàlije ž mn. (gr. didaskalia) didaskalije, v besedilu drame vstavljena pojasnila, navodila

diferencírati -èncīrām diferencirati, razlikovati, razločevati, delati razlike v čem

dìjāk -áka m (ngr. diakos) zgod.
1. v srednjem veku dvorni pisar pri jugoslovanskih domačih fevdalcih
2. nekdaj dijak samostanske šole, šolan človek

diljem predl. z rod. zastar.
1. vzdolž: diljem cijeloga tabora
2. proti: diljem doma
3. v teku: nije diljem cijeloga ljeta padala kiša vse leto ni deževalo

dìmije dȉmījā ž mn., dìmlije dȉmlījā ž mn. (t. dimi, gr.)
1. široke ženske hlače do členkov: nosila je dimije od crvene svile
2. moške hlače z zoženimi hlačnicami v kolenu: modre dimije od finog francuskog sukna pritegao je pod koljenima

dȉmiti -īm
I.
1. dimiti: dimiti meso
2. kaditi: peć dimi; dimiti cigaretu, cigaru ili lulu
3. ekspr. pobrisati jo: najbolje bi bilo da dimiš
II. dimiti se
1. kaditi se: oko stanice se dimi
2. dimiti se: meso se dimi
3. biti zavit v dim: gora Sinajska se dimljaše

dȉmnica ž zgod. dimnica, v fevdalizrnu davek od dimnika

dìrndl dìrndla m (abvstr. Dirndl "deklica") ženska obleka v tirolski ljudski noši

dȉsk m (gr. dískos)
1. disk: bacanje -a
2. gramofonska plošča
3. okrogla signalna plošča
4. liturgijski krožnik v pravosl. cerkvi: disk i putir

dìvān-efèndija m (t. efendi, gr.) funkcionar v vezirjevem konaku

divanhàna ž (t. divanhane, perz.) prostor, soba v nadstropju starih bosenskih hiš, kjer so se gostje zbirali na posvete, pogovore in zabave

dìvānskī -ā -ō posvetovalni, v posvetu: divanski razgovor

dìvljati -ām
I.
1. postajati divjak, razvijati se v divjaka: ovako su bez škole počeli divljati; rastao je pust, snažio se tjelesno i divljao duhovno
2. divje, bujno rasti: naokolo su divljale šume
3. divjati: par koraka od nas divlja pola godine nekakav pusti harambaša; napolju je divljala bura i padala kiša
II. divljati se odtujevata se, vesti se divje, odtujeno: sokole pitomi, nemoj se divljati, jer će ti vrijeme doći da ćeš se kajati

dìvōna ž (t. divan, it. dogana) dial., zastar. v plerniškem Dubrovniku carinarnica

dìzdār -ára m (t. dizdar, perz.) zgod. stražnik pri vhodu v turško trdnjavo, poveljnik turške trdnjave, gradnik, dizdar

dìzga ž (t. dizge)
1. odrezek: dizga od čohe
2. podveza: -e za podvezivanje čakšira
3. volnen pas v ljudski noši

djȅd m (ijek.), dȅd m (ek.)
1. ded, stari oče, prednik: djed po ocu, po majci, djed-Mraz dedek Mraz; od devet djedova od starih časov
2. bot. brezov goban, dedek, Leccinum scabrum
3. bogomilski verski starešina
4. dvorni dostojanstvenik v fevdalni Srbiji in Hrvaški

djènjēnje s (ijek.), dénjēnje s (ek.) plastenje, devanje v kupe

djènuti djȅnēm, djèsti djȅdēm, djèti djȅdēm (ijek.), dènuti dȅnēm, dèti dȅdēm (ek.)
1. plastiti, devati v kupe: djenuti sijeno, seno, snopove u krstine
2. delati, plesti: ptica djene, dene kljunom gnijezdo, gnezdo

djèvēnje s (ijek.), dèvēnje s (ek.) plastenje, devanje v kupe