Franja

zàstati -stanēm
I.
1. najti, naleteti na koga: u dvorani je zastao prijatelja
2. zalotiti: zastao ju je gdje govori s drugim momkom
3. ustaviti se, obstati: zastati na putu; nakon nekoliko koraka zastanem; rad na auto-putu je zastao; riječ mi zastade u grlu beseda mi je obtičala v grlu: zastade mi duša zelo sem se ustrašil
II. zastati se znajti se: onaj isti bimbaša zastao se u Požarevcu

zàušiti se -īm se: lada se zaušila ladjo, ki je plula proti vodi, proti vetru, je voda obrnila, je veter obrnil v drugo smer

zavláčiti zàvlāčīm
I.
1. zavlačevati: vjenčaj se, nemoj dalje zavlačiti
2. zavlačiti nos u što vtikati nos v kaj
II. zavlačiti se
1. zavlačevati se: godinu dana zavlačilo se rješenje akta u općini
2. vlačiti se: zavlačiti se po hotelima

zazímiti zàzīmīm
1. nastati zima: kod nas tek u novembru zazimi
2. u planinama sam zazimio v gorah me je zatekla zima

zbáciti zbâcīm
1. vreči s sebe: zbaciti jaram sa sebe, jahača s konja
2. odstaviti, strmoglaviti: zbaciti kneza s prijestola
3. zbaciti s uma pozabiti, v nemar pustiti

zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
5. zelena internacionala
6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste

zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja

zèmljāk -áka m rojak: naši zemljaci na strani naši rojaki v tujini

zépsti zébēm
1. zebsti: neće ti koljena zepsti ne bo te zeblo v kolena
2. zmrzovati: ja tu jako zebem; čitav sam dan zebao
3. bati se: a ja zebem od mnogo mišljenja; svakoga zebe strah u toj ružnoj noći vsakega je strah v tej neprijetni noči

zîd m, mest. na zídu, mn. zȉdovi zid, stena: kineski zid; španski zid španska stena; slijepi zid stena brez oken; zid naricanja zid žalovanja; dotjerati koga do -a spraviti koga v zagato; blijed kao zid; stajati čvrsto kao zid; htjeti glavom kroz zid; ćutati kao zid; i zidovi imaju uši

zídati zîdām, zîdēm zidati: zidati kuću; zidati na pijesku; zidati kulu u vazduhu zidati gradove v zraku

zìmica ž
1. zimovališče: stati na -i ostati v zimovališču
2. med. mrzlica: strese ga zimica
3. agr. zimsko jabolko, zimska hruška, zimika

zmìja ž, mn. zmȉje zmíjā kača; zmija otrovnica strupenjača, zmija neotrovnica nestrupenjača; zmija prisojkinja zool. gad; viti se kao zmija; hraniti, gajiti -u u njedrima rediti gada na prsih; zgaziti -i glavu streti kači glavo; stati -i na vrat stopiti kači na vrat; zmija me ujela pičila me je kača; ići -i u grlo, na rupu drveti v nesrečo; kriti što kao zmija noge; siktati kao zmija sikati kot kača; pištati kao zmija u procjepu; stati -i na rep pasti v nesrečo

žàrilo s žeželj, grebljica: on mu je devete pećke žarilo sta v daljnem, sorodstvu; biti svake pećke žarilo v vse se vmešavati, v vse vtikati nos

žáriti žârīm
I.
1. žariti, razbeljevati: žariti peć
2. netiti, podpihovati: ti ne želiš gasiti no žariti
3. žgati, peči: sunce žari; koprive žare
4. taj žari i pali u svom selu ta vedri in oblači v svoji vasi
II. žariti se žareti, goreti: mi gledamo kako joj se lice žari

žèljezo s (ijek.), žèlezo s (ek.) železo: čisto željezo; kvadratno, okruglo, sirovo, otpadno, profilno, staro željezo; željezo u šipkama železo v palicah; čvrst kao željezo; okovan u željezo; -om oklopljen

žèniti žȅnīm
I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi

žȅnskī -ā -ō ženski: ženski svijet; ženski glas, pokret; ženski rod ženski spol; ženski slik ženska rima; -a glava, logika, pronicljivost, ruka; -a crkva v cerkvi prostor za ženske; -e bolesti; -e pjesme ljudske lirske pesmi; -o pitanje žensko vprašanje; -o vrijeme menstruacija; ženski Petko moški, ki se čuti za žensko

žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
2. surov, presen: -o meso
3. -a ograda živa meja
4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium

žívac -vca m rod. mn. žîvācā
1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske