Franja

Zadetki iskanja

  • zàstati -stanēm
    I.
    1. najti, naleteti na koga: u dvorani je zastao prijatelja
    2. zalotiti: zastao ju je gdje govori s drugim momkom
    3. ustaviti se, obstati: zastati na putu; nakon nekoliko koraka zastanem; rad na auto-putu je zastao; riječ mi zastade u grlu beseda mi je obtičala v grlu: zastade mi duša zelo sem se ustrašil
    II. zastati se znajti se: onaj isti bimbaša zastao se u Požarevcu
  • zàušiti se -īm se: lada se zaušila ladjo, ki je plula proti vodi, proti vetru, je voda obrnila, je veter obrnil v drugo smer
  • zavláčiti zàvlāčīm
    I.
    1. zavlačevati: vjenčaj se, nemoj dalje zavlačiti
    2. zavlačiti nos u što vtikati nos v kaj
    II. zavlačiti se
    1. zavlačevati se: godinu dana zavlačilo se rješenje akta u općini
    2. vlačiti se: zavlačiti se po hotelima
  • zazímiti zàzīmīm
    1. nastati zima: kod nas tek u novembru zazimi
    2. u planinama sam zazimio v gorah me je zatekla zima
  • zbáciti zbâcīm
    1. vreči s sebe: zbaciti jaram sa sebe, jahača s konja
    2. odstaviti, strmoglaviti: zbaciti kneza s prijestola
    3. zbaciti s uma pozabiti, v nemar pustiti
  • zèlen zelèna zelèno, dol. zèlenī -ā -ō
    1. zelen: -a salata, krma, galica; -a zemlja tirolsko zelenilo: -i škriljevac zeleni skrilavec
    2. zelen: biti zelen od zavisti; -i val zeleni talas zeleni val; zeleni kader zgod. proti koncu 1. svet. vojne vojaški begunci iz avstro-ogrske armade v Slavoniji in Sremu; zeleni kadar zgod. med 2. svet. vojno kvizlinška organizacija bosenskih muslimanov
    3. zelen, neizkušen, mlad: biti još mlad i zelen
    4. zelena kada bot. beli narcis; zelena boca bot. bodič
    5. zelena internacionala
    6. pojesti što na zeleno porabiti denar, ki ga je treba šele zaslužiti; prodati, kupiti pšenicu na zeleno prodati, kupiti pšenico, ko še raste
  • zèmlja ž, daj. zȅmlji, tož. zȅmlju, mn. zȅmlje zemálja
    1. zemlja: ležati na -i; sravniti sa -om zravnati z zemljo; tresnuti o -u treščiti ob tla; gori mu zemlja pod nogama; zbrisati što s lica -e; zemljo, otvori se te progutaj sve zabušante; nalaziti se iza trideset zemalja nahajati se nekje zelo daleč, v deveti deželi; ispod -e raditi protiv koga zahrbtno rovariti proti komu; nestao je kao da ga je zemlja progutala; čardak ni na nebu ni na -i; sastaviti koga s crnom -om podreti koga na tla; laka mu domaća zemlja!; ničija zemlja nikogaršnja zemlja, dežela
    2. kretanje Zemlje oko Sunca, Ognjena zemlja
    3. dežela, pokrajina: -e u razvoju; obećana = obetovana -; istjerati koga iz -e; nacizam i fašizam su htjeli za vječita vremena porobiti našu -u
    4. prst: masna zemlja; porculanska, porcelanska zemlja; pjeskovita zemlja
    5. zemlja, zemljišče: općinska, opštinska zemlja; zadružna zemlja
  • zèmljāk -áka m rojak: naši zemljaci na strani naši rojaki v tujini
  • zépsti zébēm
    1. zebsti: neće ti koljena zepsti ne bo te zeblo v kolena
    2. zmrzovati: ja tu jako zebem; čitav sam dan zebao
    3. bati se: a ja zebem od mnogo mišljenja; svakoga zebe strah u toj ružnoj noći vsakega je strah v tej neprijetni noči
  • zîd m, mest. na zídu, mn. zȉdovi zid, stena: kineski zid; španski zid španska stena; slijepi zid stena brez oken; zid naricanja zid žalovanja; dotjerati koga do -a spraviti koga v zagato; blijed kao zid; stajati čvrsto kao zid; htjeti glavom kroz zid; ćutati kao zid; i zidovi imaju uši
  • zídati zîdām, zîdēm zidati: zidati kuću; zidati na pijesku; zidati kulu u vazduhu zidati gradove v zraku
  • zìmica ž
    1. zimovališče: stati na -i ostati v zimovališču
    2. med. mrzlica: strese ga zimica
    3. agr. zimsko jabolko, zimska hruška, zimika
  • zmìja ž, mn. zmȉje zmíjā kača; zmija otrovnica strupenjača, zmija neotrovnica nestrupenjača; zmija prisojkinja zool. gad; viti se kao zmija; hraniti, gajiti -u u njedrima rediti gada na prsih; zgaziti -i glavu streti kači glavo; stati -i na vrat stopiti kači na vrat; zmija me ujela pičila me je kača; ići -i u grlo, na rupu drveti v nesrečo; kriti što kao zmija noge; siktati kao zmija sikati kot kača; pištati kao zmija u procjepu; stati -i na rep pasti v nesrečo
  • žàrilo s žeželj, grebljica: on mu je devete pećke žarilo sta v daljnem, sorodstvu; biti svake pećke žarilo v vse se vmešavati, v vse vtikati nos
  • žáriti žârīm
    I.
    1. žariti, razbeljevati: žariti peć
    2. netiti, podpihovati: ti ne želiš gasiti no žariti
    3. žgati, peči: sunce žari; koprive žare
    4. taj žari i pali u svom selu ta vedri in oblači v svoji vasi
    II. žariti se žareti, goreti: mi gledamo kako joj se lice žari
  • žèljezo s (ijek.), žèlezo s (ek.) železo: čisto željezo; kvadratno, okruglo, sirovo, otpadno, profilno, staro željezo; željezo u šipkama železo v palicah; čvrst kao željezo; okovan u željezo; -om oklopljen
  • žèniti žȅnīm
    I. ženiti: otac ženi sina; ja ovu djevojku ne mogu ženiti; kaišem, prutom koga ženiti tepsti koga
    II. ženiti se ženiti se: ženi se covjek i dva i tri puta; ženi se medvjed sonce sije, dežek gre; davoli se žene hudo neurje razsaja; ženiti se oko vrbe, pod vrbom začeti živeti na koruzi; ženiti se na ženu poleg prve vzeti drugo ženo (musl.); u društvu se i kaluder ženi v družbi človek marsikaj naredi, česar drugače ne bi
  • žȅnskī -ā -ō ženski: ženski svijet; ženski glas, pokret; ženski rod ženski spol; ženski slik ženska rima; -a glava, logika, pronicljivost, ruka; -a crkva v cerkvi prostor za ženske; -e bolesti; -e pjesme ljudske lirske pesmi; -o pitanje žensko vprašanje; -o vrijeme menstruacija; ženski Petko moški, ki se čuti za žensko
  • žîv žíva žívo, dol. žîvī -ā -ō
    1. živ: -o biće; -o meso; -o vapno, -i kreč; -a voda; -i pijesak, pesak; -a ulica; živ jezik; živ dječak, dečak; -a uspomena živ spomin; slikati -im bojama; dok sam živ i zdrav; nema ni -e duše; živ stil; ne bio živ ako nije tako naj se v zemljo pogreznem, če ni tako; -a istina; ni za -u glavu nikakor ne; živ mi bodi živ, živel!; -i bili pa vidjeli prihodnost bo potrdila, pokazala resničnost mojih besed; -a slika; -a vaga živa teža
    2. surov, presen: -o meso
    3. -a ograda živa meja
    4. -a trava bot. čepljevec, iglica, Erodium
  • žívac -vca m rod. mn. žîvācā
    1. anat. živec: očni, vidni, slušni, jezični živac; -i su mu popustili; izgubiti -e; ići komu na -e; pogoditi, taknuti, dirnuti koga u živac zadeti koga v živo; živac kamen živa skala
    2. občutljiva točka: jugoslovensko pitanje postalo je politički živac cijele Austrougarske