Franja

štȁva ž
1. strojenje: štava kože
2. strojilo: štava je jedno od najsloženijih hemijskih jedinjenja; metnuti kožu u -u dati kožo v stroj

štȕknuti -nēm
1. izginiti, izgubiti se: on štuknu u gomilu; kad sam im se približio, oni nekud štukoše
2. pohiteti: ona se obuče i štukne na čist vazduh
3. dobiti neke (zdravstvene) motnje: meni je nešto štuknulo; zglob je ušinut, ako mu se vezice jako nategnu, kao npr. kad štukne noga sklep je zvit, če se mu vezi močno nategnejo, kot kadar je kaj narobe v nogi
4. štuknuti pameću ponoreti, zblazneti: nije ona štuknula pameću

šubàrāš -áša m kučmar, kdor nosi šubaro; slabš. četnik v II. svet. vojni

t s neskl. šestindvajseta črka latinične abecede, dvaindvajseta cirilične in enaindvajseta glagolske azbuke; malo t, veliko T; v merskem sistemu je t kratica za tono, v fiziki pa označuje čas (lat. tempus), je kratica za tačka, točka in T za trdnjava (toranj, top, kula) v šahu

tàban m (t. taban)
1. podplat: donja strana stopala zove se potplat ili taban; gori mu pod -ima; dati vatru -ima podkuriti komu pod podplati; zapeti, odapeti -ima o ladinu naglo jo pobrisati; potprašiti nekome -e pognati koga v beg; lizati nekome -e
2. star. čevelj: graditi kulu u širinu od trideset tabana
3. dial. spodnja stran česa: u tom kotlu ili oknu zbira se podzemna voda na dnu, na tabanu

tâbor m tabor: udariti tabor postaviti tabor; dignuti tabor podreti tabor; prijeći, preći u neprijateljski tabor; podijeliti se u dva -a; tabor oko crkve tabor okoli cerkve za obrambo pred Turki, v Sloveniji; ljutomerski, vižmarski tabor

tȁhta ž (t. tahta, perz.) dial. deska: bir tahta eksik = fali mu jedna tahta u glavi eno kolo se mu v glavi narobe vrti

tȁknūt -a -o dotaknjen: vidi se da je jelo već -o vidi se, da se je jedi že nekdo dotaknil; taknuto-maknuto pravilo v šahu, da moraš potegniti figuro, ki si se je dotaknil

tȁnak tànka tȁnko, dol. tànkī -ā -ō
1. tanek: -o platno; tanak glas
2. vitek: djevojka -a struka deklica vitka v pasu; -o rebro
3. nemočen: -o vino
4. nezanesljiv: u njega je -a vjera on ne drži oesede
5. gospodarsko šibek: on je za sada još veoma tanak
6. oni su u rodu po -oj liniji v sorodu so (sta) po materi

tànjiti tȃnjīm (se)
1. taniti: tanjiti tijesto, pogaču
2. tanjšati: tanjiti žicu; tanji se u struku i duži u licu tanjša postaja v pasu
3. sušiti se: nekud si se počeo tanjiti, ne znam šta ti je
4. izgubljati se, izginjati: poče se bogatstvo drobiti, tanjiti

tápija ž (t. tapu) sodno potrjena listina o lastništvu nepremičnine: -e glase na mene, medutim ti mi otimaš zemlju; dati -u od glave zaupati veliko skrivnost, podati se v vediko nevarnost, lotiti se nevarne zadeve; uzeti -u na nešto, na neki položaj, na funkciju ekspr. vzeti v zakup položaj, funkcijo

tȅčāj m, mest. u tečáju, mn. tȅčajevi
1. tecaj: viši tečaj gimnazije; tečaj našega jezika za strance; analfabetski tečaj; tečaj krojenja i šivenja
2. letnik: položio je ispite za posljednji tečaj elektrotehnike; pravnik u zadnjem -u
3. letnik, tecaj: revija poče izlaziti u novom -u
4. tecaj, kurz: tečaj dinara, drahme
5. obtok, kurz: novac je u -u
6. tecaj, semester: prvi, drugi tečaj
7. tek: -em vremena v teku časa

tȅgnuti -nēm dial.
1. dotakniti se: nemoj da me tegneš; samo što bi ga noktom tegnuo, bronz bi zadrhtao če bi se ga le z nohtom dotaknil, bron bi zazvenel
2. dregniti: tko u pakao tegne, opakli se kdor v pekel dregne, se opeče; tegao bih da je tu još i zmija dregnil bi v to, tudi če bi tu bila kača; ne tegni kako u zenicu od oka

tèpsti tèpēm, oni tèpū, tèpi, tèpao tèpla tèpen
I.
1. tepsti: tepsti koga štapom; djevojke se ne smiju tepsti; tepsti koga šibom šibati; tepsti koga bičem bičati
2. mesti: tepsti vrhnje, pavlaku u stapu mesti smetano v pinji
3. ekspr. čenčati: tepsti koješta
II. tepsti se
1. potepati se, klatiti se: tepsti se po velikim gradovima
2. izgubiti se, pobrati se: tepi se ispod moga krova

terázījskī -ā -ō tehtnični: terazijski tasovi tehtnični skodelici; -a česma vodovodna pipa, vodovod na Terazijah v Beogradu

tèret m, téret m
1. breme: biti komu na teret; dug je uknjižen na teret kuče; skinuti kome teret s leda; zbaciti teret s leda; pasti kome na teret pasti komu v breme; brodski teret
2. tovor: prenijeti, preneti teret s lade na obalu

tèvdīl -íla m (t. tebdil, ar.) dial.
1. sprememba, preobleka: u -u preoblečen, zamaskiran, inkognito
2. tevdil se učiniti preobleči se v tujo obleko

tȉh -a -o, dol. tȉhī -ā -ō komp. tȉšī -ā -ē tih: govorio je -im glasom; bio je tih čovjek; liti -e suze; pekla se na -oj vatri ekspr. bila je dolgo in nenehno v nevarnosti, zadevala jo je nesreča za nesrečo; -a voda brijeg, breg dere (roni) tiha voda bregove spodjeda; Tihi ocean, Tihi okean

tȉjeano (ijek.), têsno (ek.) prisl. tesno: tijeano skrojeno odijelo, odelo; tijeano mu je oko vrata v težkem položaju je

tȉkva ž
1. bot. buča: pokondirena tikva jara gospoda
2. ekspr. neumna glava, buča; tikva bez korijena, korena človek brez ugleda in sorodstva; saditi s kim -e pajdašiti se s kom; ko s davolom -e sadi, o glavu mu se razbijaju po slabi družbi glava boli; sabiti koga u -u spraviti koga ob ugled, ob besedo, zavezati komu jezik; duvati s kim u jednu -u trobiti s kom v isti rog