Franja

pȁpar pȁpra m (lat. piper, gr. , ind.) poper: dati kome -a pretepsti koga, pokazati komu svojo moč; stući koga u papar stolči koga v sončni prah

pȁska ž nadzor: biti pod policijskom -om; čedo su povjerili na -u susjedi otroka so izročili v varstvo sosedi; imati -u na što, na koga imeti pazko na kaj, na koga

pȁsti pásēm, pási, pásijāh, pāsijāše, pâsao pásla
1. pasti: reče mu Isus: pasi jaganjce moje, pasi ovce moje; pasti stoku; ne bih mu dao guske pasti; nismo mi zajedno koze, ovce pasli; pasti oči, očima naslajati se ob pogledu na kaj
2. pasti se: po travnjacima pasijaše ergela konja i čitavi čopori goveda
3. pasti: pasti travu; da nema nosa travu bi pasao po pameti; ekspr. koliko ti je godina? - Dvadesetu pasem sem v dvajsetem letu

pàzār -ára m (t. pazar, perz.)
1. trg: iznijeti, donijeti robu na pazar prinesti blago na trg
2. semenj: sutra je u gradu pazar; dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko se lisici preučujejo dokumenti, je že njeno krzno na semnju, na prodaj
3. nakupovanje: subotom se ide na pazar v soboto se gre po nakupih, vsako delo opravljaj o pravem casu
4. kupcija: zaključiti pazar skleniti kupcijo; nositi glavu na pazar nositi glavo na prodaj, podajati se v nevarnost

pȅćka ž pečka, pečica: i mala pećka može zagrijati, zagrejati sobu; biti devete -e žarilo biti v daljnem sorodstvu; ne budi svakoj pećki žarilo ne vmešavaj se v tisto, kar te nič ne briga, ne praskaj se, kjer te ne srbi; hladna pećka, mokri obojci v slabih okoliščinah se zadeva slabo konča

pȅćnī -ā -ō pečni: pećni hljeb kruh iz peči; -a klupa klop ob peči; -o zjalo odprtina v kmečko peč

pèlene pȅlēnā ž mn. plenice: izaći iz pelena odrasti iz plenic; od pelena od otroštva; biti u pelenama biti v plenicah, biti otrok

pȅpeo pȅpela m pepel: bacati kome pepeo u oči metati komu prah v oči; dići se iz pepela; posipati glavu pokajničkim pepelom; uskrsnuti iz praha i pepela vstati iz prahu in pepela; razdrobiti, razbiti u prah i pepeo; spomeni se, čovječe, da si pepeo

pèrčīn -ína m (t. perčem, perz.) kita, spleteni lasje: uhvatiti koga za perčin; držati koga za perčin imeti koga v svoji oblasti

pêrje s perje: guščje, kokošje perje; počupati kokoši perje; kititi se tudim -em krasiti, lišpati se s tujim perjem; biti u rdavu -u ekspr. biti v slabi koži; pokislo mu perje drži se kot mokra kura; uvaliti se u perje dokopati se do blaginje

péta ž, mn. pête pétā
1. peta: mjeriti koga od -e do glave; brusiti -e; sišlo mu srce u -e srce mu je padlo v hlače; Ahilova peta; biti kome za -ama; biti kome trn u -i; dati -ama krila popihati jo; gori mu pod -ama gori mu pod nogami; žeravica mu je pod -ama preti mu nevarnost; lizati kome -e prilizovati se komu; ne stoji mu srce u -i pogumen je; otegnuti -e stegniti pete, umreti
2. peta, podpetnik: na cipelama nakrivljene -e
3. peta: peta čarape; peta kosišta

pétak pétka m petek: dodi u petak ako u četvrtak ne možeš; crni petak nesrečen dan; čisti petak prvi petek v velikem postu (pravosl.); mišji petak petek pred pustno nedeljo (pravosl.); mladi petak prvi petek po mlaju; o Đurinu petku nikoli; petkom i svetkom v petek in svetek; Veliki petak veliki petek

petòrica ž štev. pet moških, pet mož: on može da radi za -u; njih petorica govore o tome pet mož govori v tem

píće s
1. pitje: voda za piće
2. pijača; žestoka -a; alkoholno, bezalkoholno piće; biti odan -u biti vdan pijači; odreći se -a odreči se pijače; neumjeren u -u nezmeren v pijači
3. popivanje, gostija

pijèsak -ska m (ijek.), pésak -ska m (ek.) pesek: kvarcni pijesak = kremeni pijesak; staklarski pijesak; zlatonosni pijesak; pijesak u bubrezima med. pesek v ledvicah; živi pijesak geogr. živi pesek; bacati komu pijesak u oči; graditi svoju budućnost na -u; turati glavu u pijesak tiščati glavo v pesek

plàmtjeti -tīm (ijek.), plàmteti -tīm (ek.) plemeneti, goreti: opet plamte kuće i po ulicama leže lešine; romantičarski pokret je tada plamteo u srpskoj književnosti; oči joj plamte ljubavlju ljubezen gori v njenih očeh; dokle će plamtjeti gnjev tvoj

plâst plásta m, mn. plástovi kopica, kup: plast slame, sijena; zgrtati u -ove devati v kopice

plâv pláva plávo, dol. plâvī -ā -ō
1. moder, sinji: -o nebo
2. plav: -a kosa; -e oči; -a riba; -i kamen modra galica; -a vrpca modri trak, priznanje ladji, ki v najkrajšem času naredi pot Evropa-Amerika; Plava grobnica vode okoli Otoka Vido pri Krfu, grobnica tisočev srbskih vojakov

plȅći plèćī ž mn. pleča: natovariti na pleći; te on pleći dade pa bježati stade obrnil se je in se spustil v beg

plês m, mest. na plésu ples: krabuljni ples ples v maskah; ritualni, trbušni ples; društveni ples družabni ples; mrtvački ples, ples sv. Vida med. vidovica