Franja

màkaze mȁkāzā ž mn. (t. makas, ar.) škarje: sjeći papir, hartiju, platno -ama; kolima ući u makaze avtom zapeljati v škarje; pasti u makaze neprijateljskih mitraljeza; upasti u makaze priti v brezizhodni položaj; igrati se makaze brusiti škarjice; zabranjene su makaze na glavu i tijelo protivnika

malerìsati -išēm prinašati nezgode, neprijetnosti: vidiš da mi malerišeš dućan vidiš, da si mi za nesrečo v trgovini

mârva ž (madž. marha, stvn. mariha)
1. živina: krupna, sitna, vozna, tegleća, rogata marva; dotjerati -u s paše; ujarmiti -u vpreči v jarem, natakniti jarem
2. živinče: nemoj biti ovakva marva; ići za -om pasti živino

mȁska ž (fr. masque) maska, krinka: bal pod -ama ples v maskah; zderati komu -u s lica; skinuti -u sneti krinko; smrtna maska posmrtna maska; plinska maska

mâsno prisl. mastno: masno lagati debelo lagati; živio je, živeo je masno i slasno živel je v izobilju

mȅčka ž
1. medved: zaigraće mečka i pred tvojom kućom tudi nate bo prišla vrsta; roditi -u s težavo opraviti kakšno delo, nalogo; doći mečki na rupu ujeti se v past
2. medvedka
3. ekspr. nerodnež, medved

mètati mȅćēm, mȅtāh -āše, mȅtān -a
I.
1. dajati, devati: metati kapu na glavu, koga u novine
2. postavljati
3. brcati: ne meći se nogama
4. pristavljati
5. polagati: metati obloge dajati si obkladke; metati koga na muke mučiti koga; metati na sebe
6. vsajati, vlagati: metati hljeb u peć
7. ustiti se, delati se: meće se da zna, a tamo ne zna
8. metati: metati kamena s ramena v tekmovanju metati kamen z rame
II. metati se
1. polagati se
2. poganjati se, tekmovati

mìnējskī -ā -ō minejski: -a slova umetno pisane začetnice, najpogosteje v minejih

mîr míra m
1. mir: zaštititi javni mir i red; zaključiti mir poslije, posle rata
2. počitek: ti si, kao i ja, sanjao o miru
3. bijaše s mojim -om moj mir je šel po vodi; mir njegovu pepelu! naj počiva v miru!; počivao u miru!; neka mu je mir duši!

mîsao mîsli ž, mest. u mísli, orod. mîšlju in mîsli, mn. mîsli, rod. míslī, daj. míslima misel: doći na misao; trgnuti se iz -i predramrti se iz misli; tješiti se mišlju tolažiti se z mislijo; zadubljen u -i zatopljen v misli; nositi se mišlju ukvarjati se z mislijo; misao vodilja vodilna misel

mlátac mláca m, mn. mláci mlȃtācā
1. mlatič: za danas najmio sam mlace; smrt, neumorni mlatac, argatuje na svom gumnu; to mi je trlac i mlatac to je moje vsakdanje oblačilo, v katerem tarem lan in mlatim žito
2. bat, veliko, težko kladivo: kovaču, daj mi mlatac

mlijèko s (ijek.), mléko s (ek.)
1. mleko: majčino, kravlje, kiselo, slatko mlijeko; obrano mlijeko posneto mleko; neobrano mlijeko neposneto mleko; kondenzirano mlijeko, kondenzovano mleko kondenzirano mleko; mlijeko u prahu
2. mleček, rastlinski sok: iz tanke cjevaste stabljike maslačka curi gorko mlijeko
3. ekspr. mesečina: gledaš kako mjesec -om brda kupa
4. mi smo rod po -u v rodu smo si po krvi
5. ptičje mlijeko bot. ptičje mleko, Ornithogalum; ekspr. ima svega, samo nema ptičjeg mlijeka; tamo teče med i mlijeko; krečno mlijeko apnica, apnena voda; pasti, uletjeti u što kao muha u mlijeko; djevojka je jedra kao da je -om nalivena; usisati nešto s majčinim -om

mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami

mòliti mȍlīm, mòli, mȍljāh -āše
I.
1. prositi: moliti koga za što, za namještenje, za oproštenje za odpuščanje
2. moliti: moliti boga, krunicu, molitvu
3. sila boga ne moli kdor ima moč, lahko dela, kar hoče; v stiski ljudje delajo, česar drugače ne bi delali
II. moliti se moliti: moliti se bogu; moliti se iz dna

mȏre s morje: debelo more visoko morje; otvoreno more odprto morje; široko more; to se nalazi za -em; iza sedam mora zelo daleč; preko -a onstran morja; to je kaplja u more; majstor s -a primorski, dalmatinski mojster, Dalmatinec; sloboda -a svobodna plovba po morju; ravno mu je sve do -a vseeno mu je; hvali more, drži se kraja ne sili v nevarnost; mrtvo more brezizrazna družba; more mu je do koljena tuje podcenjuje, svoje pa precenjuje; Mrtvo more; Crveno more; Jadransko more

mŕčati -īm, mr̀čati -ām
I.
1. temneti, ugašati: zvijezde već mrče
2. mrleti: svijeća mrči kad je malo ulja
3. mrči mi glava buči mi v glavi, boli me glava
II. mrčati se
1. temneti, postajati temno: mrči mu se lice
2. temno se kazati: u daljini se mrčala gromada

mrȅžiti -īm (ijek., ek.)
I. mrežiti, zastirati, prekrivati z mrežo: kiša je još uvijek mrežila vidike
II. mrežiti se
1. mrežiti se: srednjovjekovne šikanacije mrežile su se nad utamničenom Bosnom Bosna je vzdihovala v ječi srednjeveških šikanacij
2. njemu se mreži pred očima, ispred očiju tema se mu dela pred očmi

mȕka ž, mest. ù muci
1. muka: samrtne -e; metnuti, udariti, razapeti koga na -e dati na muke; tantalske -e Tantalove muke; vječne, večne -e = paklene -e večno trpljenje; kad ti do najveće -e bude ko boš najbolj trpel
2. trud, napor: s -om ustade težko je vstal; s teškom -om raditi težko delati; to je za mene muka to je zame težko: bez -e nema nauke nič nam ni dano brez napora; o muci grozdovi vise s trudom in vztrajnostjo se dosegajo veliki rezultati
3. med. slabost, vzdigalica, navzeja: hvata me muka vzdiguje se mi; osećao se težak i mučan miris kravljeg masla i loja od koga nenavikla čoveka muka hvata
4. besnost: od -e plakati
5. s trudom pridobljeno: živjeti od tuđe -e
6. težava, nesreča: na muci se poznaju junaci v nesreči vidiš, kdo je junak

mùtljāg -ága m
1. gošča, kal: voda nosi mutljag daleko
2. usedek, usedline: somovi spavaju u tiskom -u v kalu reke Tise
3. ekspr. zmeda: ovaj naš sadašnji mutljag

mȕznuti -nēm ekspr. šiniti: i njegovim očima muznu neka strašna misao v njegovih očeh je šinila ...