kȍrijen m (ijek.), kȍrēn m (ek.)
1. koren, korenina: puštati, hvatati -e; uhvatiti dubokog -a globoko se ukoreniniti; iščupati što s -om izpuliti s korenino vred; podsjeći čemu korijen; presjeći što u -u presekati v korenini; iz -a izmijeniti, promijeniti temeljito zamenjati, spremeniti; vući korijen od koga izvirati od koga; zatrti u -u zatreti v korenini, popolnoma uničiti
2. lingv. koren, besedni koren: rad je korijen porodici radnik, radnica, raditi, radnja, zarada, predradnik, radionica itd.
3. koren: korijen jezika, ruke, dlake, zuba
4. mat. koren: kvadratni, kubni korijen; izvući, vaditi korijen broja 25
Zadetki iskanja
- kòsa ž, tož. kȍsu, mn. kȍse
1. lasje: svijetla, svetla kosa; kovrčava kosa; sijeda, seda kosa; po -i popalo inje lasje so osiveli; progrušala se kosa lasje so rahlo osiveli; raspustiti -u razpustiti lase; ježi mu se kosa = diže mu se kosa lasje se mu ježijo; skočiti jedan drugome u -u skočiti si v lase; rasplesti -u
2. vilina kosa bot. predenica
3. vilina kosa steklene nitke kot "sneg" na novoletni jelki - kòtāč -áča m
1. kolo: prednji, zadnji kotač; biti nepažljiv pa doći pod kotač; nisu mu svi -i na mestu v njegovi glavi ni vse v redu; stavljati štap u kotač motiti delo
2. kolo, bicikel: odvesti se na -u - kotòlāč -áča m: okupiti se u kotolač zbrati se v krog: momci se okupili u kotolač i vode svakojake razgovore
- kotr̀ljati -ām
I.
1. kotaliti, valiti: kotrljati bure, bačvu, obruč
2. kotrljati očima krožiti z očmi
3. kotrljati djecu ekspr. v masah producirati otroke
II. kotrljati se
1. kotaliti se, valiti se, valjati se: glave će se kotrljati po ledini
2. kotalkati se - kȍža ž
1. koža: upala -e vnetje kože; biti krvav pod -om; biti sama kost i koža; iznijeti svoju -u na pazar dati svojo kožo na prodaj; iznijeti zdravu -u iz opasnosti; imati debelu, tvrdu -u; derati, guliti kožu kome s leda; do gole -e pokisnuti biti do kože moker; do -e opljačkati koga do golega izropati koga; krojiti kome -u imeti usodo koga v svojih rokah; ne biti u dobroj -i ne biti najboljšega zdravja; vuk u ovčjoj -i; uhvatiti se koga kao krpuša, krpelj -e
2. kožuh: dok se lisici prouče berati, ode njena koža na pazar medtem ko lisici preučujejo dokumente, je že njen kožuh na prodaj
3. usnje: koža učinjena za potplate, za gornje dijelove; cipele od crne -e
4. meh: zečja koža
5. skorja: pod ledenom -om vuče se rijeka, reka
6. smetana: koža na mlijeku - kràbuljnī -ā -ō s krinko: krabuljni ples ples v krinkah, v maskah; -a povorka sprevod z maskami
- krâj krȁja m, mest. u kràju, mn. krȁjevi
1. kraj: rodni kraj; manji i veći krajevi u našoj zemlji; guske se sele u topliji kraj; očaran romantikom -a
2. pokrajina: pasivni, primorski, beskišni krajevi
3. obrežje, obala, kopno: hvali more, drž se -a; srećno stići na kraj
4. konec: pred kraj godine; na kraju godine; slijediti, slediti do na kraj svijeta, sveta; s -a na kraj; izvući tanji kraj potegniti tanjši konec, skupiti jo; okrenuti deblji kraj uporabiti ostrejše ukrepe; ići, dolaziti -u približevati se koncu; ići do -a u nekoj stvari iti do konca v neki zadevi; na -u krajeva navsezadnje; izići s kim na kraj srečno končati s kom, premagati koga
5. krajevina: on zadigne krajeve od habita i zadene ih o pojas
6. kraj, dežela, domovina: ići u stari kraj, vratiti se u stari kraj - kȑčkī -ā -ō krški (Krk): krčki glagoljaši; krčki kanjoni (kanjoni u dolini rijeke Krke u Dalm.); Krčko polje Krško polje (v Sloveniji)
- krȅpostan -sna -o (ijek., ek.)
1. močan, krepak: -a ruka
2. trden, neomajen: -a vjera, vera, nada
3. krepilen: -i mir
4. kreposten, čednosten; -o pravo zgod. v carski Rusiji je urejalo razmerje med fevdalcem in tlačani - krèsati krȅšēm
I.
1. kresati: kresati ocilom, kresalom o kremen
2. spodrezovati: kresati bradu, brkove
3. klestiti: kresati šumu, grane
4. klesati: kresati kamen
5. ekspr. ostro gledati: kresati okom
6. ostro govoriti, preklinjati, zmerjati: psuje gazda Raka, psuje, ljudi samo dovikuju: "Cuj-de kako kreše!"
7. kresati (se): iz zubi mu vatra kreše
8. kresati kome istinu u lice govoriti komu resnico v obraz
II. kresati se kresati se: iskre, ideje se krešu - krílo s
1. krilo, perut, perutnica: ptica udara -ima; orao leti pomoću krila; podrezati komu -a; spržiti komu -a; plivati na -ima ljubavi; biti čije desno krilo biti komu v veliko pomoč; čovjek slomljenih krila; pridići, podići kome -a opogumiti koga, pomagati komu; dati -a nogama, petama ekspr. pobegniti kar najhitreje; dobiti -a opogumiti se; porasla su mu -a postal je pogumnejši, aktivnejši, bolj samostojen; raširiti -a
2. krilo: krilo aviona, letilice; krilo prozora, vrata; krilo šatora; šatorsko krilo; desno i lijevo, levo plućno krilo
3. krilo, trakt: krilo kuće, zamka, palače
4. list: djetelina od četiri -a; Ćopić je, kako se kod nas govori, krajiška detelina od pet krila
5. naročje, krilo: uzeti dijete u krilo; mekano je krilo materino; služba mu je pala u krilo nepričakovano je dobil službo
6. krog, sredina: živjeti u -u porodice - kȑstast -a -o križast: -i postroj letna fomzacija avionov v obliki križa; -i kopitnjak bot. jetrnik
- kr̀stiti -īm, impf. kr̀štāh -āše in kr̀šćāh -āše, del. kȑšten -a
I.
1. krstiti: krstiti dijete, ekspr. krstiti vino; besposlen pop i jariće krsti v brezdelju človek tudi nespametne reči počne
2. spreobračati: krstiti koga
II. krstiti se
1. dati se krstiti: bio je musliman, pa se krstio
2. sprejeti krščanstvo: kada su se naši preci krstili
3. križati se: krstiti se desnom rukom, sa četiri prsta (biti katolik), sa tri prsta (biti pravoslavec); krstiti se od čuda križati se od začudenja; krstiti se u čudu
4. ekspr. imenovati se: ova gospoda se krste gnjavatorima - kȑš kr̀ša m tudi kȑš kr̀ši ž
1. geol. kras, kamnita pokrajina, kršje: krš može biti pošumljen ili go; promatrao sam hrastiće što su jadno životarili na žednome kršu
2. skala, skalovje: Una buči razbijajući se o gole tvrde krševe
3. kamen: Crnogorci mesto reči kamen svagda kažu krš
4. razbitina, čepinja: ostali su samo krševi od stakla
5. kup, grmada: pred mladoženjom ležaše krš košulja, čarapa i peškira; sudovi sa čitavim kršem raznovrsna pečenja; ima para kao krša ima denarja, da sam ne ve, koliko
6. napravio je čitav krš u kući naredil je strašno razdejanje v hiši - kr̂v kȑvi ž, mest. u kr̀vi
1. kri: cirkulacija, kruženje, strujanje -i; koagulacija, zgrušavanje -i; mlada krv; gubitak -i; pretraga -i preiskava krvi; iz rane šiklja krv brizga kri; plava krv; užas nam ledi krv u žilama; bljuvati, bacati krv; crven kao krv; praviti zlu krv delati hudo kri; to su ljudi naše -i; biti ljute -i biti hude krvi; biti pun -i i mesa biti poln življenja; boriti se do posljednje kapi -i; čovjek nemirne, žestoke, vruće, južnjačke, opake, pogane -i; nečista krv danak u krvi krvni davek nekdaj v sultanski Turčiji; dati za koga zadnju kap -i; nož i krv je medu nama med nama, med nami je smrtno sovraštvo; piti nečiju krv na pamuk nenehno mučiti, trpinčiti koga; omastiti ruke krvlju neprijatelja umazati si, pomočiti roke v sovražnikovo kri; oprati krvlju uvredu s krvjo oprati žalitev; krv nije voda; kupati se, plivati u krvi; legla, pala je krv medu nama nastalo je smrtno sovraštvo med nama, med nami
2. on mi je rod po krvi on je moj krvni sorodnik, biti slovenačke (slovenske), hrvatske, srpske -i - kr̂vnī -ā -ō
1. krvni: krvni optok, tlak, pritisak; -e žile; -a osveta krvavo maščevanje; -e grupe; -a slika; krvni preparati
2. krvav: -a žrtva
3. smrtni: krvni neprijatelj; -a uvreda težka žalitev; -o kolo iz ljudstva izvoljeni razsodniki pri spravi v krvni osveti - kùčine kȕčīna ž mn. otre, tulje, zadnje predivo: trice i kučine brezpomembne reči; zapleo se kao pile u kučine prišel je v brezizhoden položaj
- kúkolj m bot. kokolj, Agrostemma githago: biti kukolj u društvu biti plevel v družbi
- kvâr m, mest. u kváru, mn. kvárovi
1. kvar: voće podleži -u sadje je pokvarljivo
2. okvara: mašina je u -u stroj je v okvari, je pokvarjen
3. poškodba: kriv si za ovaj kvar što slomih nogu
4. bolezen: borba protiv -a, smrti i nestajanja
5. škoda: s malo -a proći; krava je zašla u kvar krava je v škodi