Franja

jȁrac jârca m
1. kozel: jarac, koza i mladunčad; dati -u da čuva kupus; derati -a v otroški igri se obešati z nogami na drog ali vejo; derati svoga -a kar naprej delati; musti -a u rešeto delati nekaj brezsmiselnega; sudbina jarac muhava usoda; babini -i marčev sneg
2. Jarac astr. ozvezdje kozorog
3. telovadna koza, koza za žaganje drv: u sokolani preskakivati -a
4. mož nezveste žene

jáva ž
1. budnost: usnio sam ga kao na -i v sanjah sem ga videl kot živega
2. resničnost, realnost: posle ovoga došla je opet nesrećna java
3. izići, izbiti na -u pokazati se očitno, javno; iznijeti, izneti, dati na -u objaviti

jávnōst ž javnost: izbiti na javnost priti na dan; stupiti u javnost; iznijeti, izneti što na javnost spraviti kaj v javnost; govoriti pred javnošću

jȅsti jȅdēm
I.
1. jesti: jedi dok si gladan; jede kao da je cio, ceo dan kopao; mi moramo svaki dan jesti; sjedimo kod stola i jedemo ručak; što vi to jedete?
2. razjedati, gristi: rda jede gvožde; nenavidnost ga jede
3. gristi, pikati: a njega su cijelu noć jele vaške
4. spodjedati, odnašati: Morava jede plodnu zemlju
5. jesti hljeb svoj u znoju lica svoga jesti kruh v potu svojega obraza; jesti kome iz ruke biti komu pokoren
II. jesti se
1. jesti se: ne živi se da se jede, već se jede da se živi
2. njegova se jede njegova beseda nekaj velja
3. jede mi se imam tek
4. gristi se: jedem se od muke gledajući kako lijeno radiš
5. sunce, mjesec se jede začenja se sončni, mesečev mrk

jȅtra jȅtārā s mn., jêtra -e edn. anat. jetra: to mi ide na jetra to me jezi, draži; ekspr. izjesti kome jetra hudo koga zdelati; ekspr. znati koga do jetre poznati koga v dno duše; lijevi, levi i desni režanj jetre; jetra ima mnogobrojne funkcije

jèzičac -čca m, jezíčak -čka m
1. jeziček: podmazati komu jezičac; biti jezičac na vagi (vazi) = igrati jezičac na kantaru biti odločujoči faktor v neki situaciji
2. bot. slatinka
3. bot. volovski jezik

jòktur m (t. joktur): udario mu joktur u kesu ima kačo v žepu

jȍtovānje s lingv. jotiranje, jotacija: jotovanje suglasnika k g h + j > č ž š (jači, draži, tiši); t d + j > ć đ (ljući, mladi); p b m v + j > plj blj mlj vlj (skuplji, grublji, mamljah, življi); c z s + j > č ž š (kličem, vežem, pišem)

júrnuti jûrnēm
1. zdrveti: jurnuti za kim
2. napasti, naskočiti: jurnuše jedni na druge kao kurjaci
3. jurnula mu krv u glavu pognalo mu je kri v glavo

k s neskl. petnajsta črka latinične abecede ter dvanajsta črka cirilske in trinajsta črka glagolske azbuke; malo k, veliko K; v kemiji kratica za kalij, kalijum in v šahu za kralja

kalèndār -ára m (lat. calendarius) koledar, pratika: novi, stari, godišnji, sportski, školski; izgubiti kalendar zmešati se v datumu; psovati čitav kalendar zmerjati brez konca in kraja; imati kalendar u nozi imeti revmo

kánovačkī -ā -ō: kanovački govori štokavski govori s posebnostmi v vezniku kano (=kao no), oblikoslovju in akcentuaciji, v Šumadiji in deloma drugod

kȁpa ž kapa: službena, studentska, vojnička, sportska, šoferska kapa; kapa sa štitnikom kapa s senčnikom; bacati -u uvis metati kapo v zrak od veselja; mrka kapa zla prilika nič dobrega ne pomeni, če srečaš črno kapo (duhovnika); davati -om i šakom dajati radodarno; djevojka je pošla pod -u dekle se je omožilo; vrabac mu je pod -om ima tiča pod klobukom, ne pozdravlja; nakriviti -u potisniti kapo na stran, prešerno se vesti

kàrār -ára m (t. karar) zastar.
1. odločitev, sklep
2. počitek, mir: za cara nema -a
3. stalnost, trajnost
4. stopnja, prava mera
5. nema mu -a u cijelom selu ni mu enakega v vsej vasi

kárli neskl. prid. gl. kaharan, kaharli: taj ima srce od kamena, niti znaš kad je veseo, ni kad je karli kdaj je v skrbeh

kȃrlovačkī -ā -ō karlovški: Karlovačka krajina krajina z glavnim mestom Karlovac; Karlovačka mitropolija cerkvena upravna enota s središčem v Sremskih Karlovcih; Karlovački mir mir sklenjen v Sremskih Karlovcih

kȃs m, mest. u kásu vet. kas: jahati u kasu, kasom; sitan kas; konji su dobri na kasu; vi svi sada kas kući vi vsi sedaj v diru domov

kasabàlījskī -ā -ō malomeščanski: sve vrline i sve mane, kojima je ona obdarena, krase i ostale -e gospode krasijo tudi ostale gospe tega mesteca; spušta se dosadno, čamotno -o veče nastaja dolgočasen, tesnoben večer v podeželskem mestecu

kȁsan -sna -o, dol. kȁsnī -ā -ō pozen: -a jesen; -o doba noći pozno ponoči; do u -u noć pozno v noč; -i krompir, krumpir

kàšika ž (t. kašik) žlica: kašika juhe; kašika bagera grabi zemlju; zidarska kašika; misli da je svu mudrost kašikom pojeo; popio bi ga u kašici vode utopil bi ga v žlici vode