Franja

glûh glúha glúho, dol. glȗhi -ā -ō, komp. glȕšī -ā -ē gluh: gluh kao top; u -o doba noći v pozni noči; -a nedjelja (nedelja) peti teden velikonočnega posta, ko povsod utihne godba in preneha ples

gȍdina ž
1. leto: prosta godina navadno leto; prestupna, nova, sretna, srećna, poslovna, slaba godina, godina kupovine leto nakupa; do -e čez leto dni; iz -e u -u od leta do leta; -u po -u leto za letom, koliko ti je godina koliko si star; čovjek u -ama prileten človek, človek v letih; doći u -e; napuniti deset godina dopolniti deset let; bijele, bele -e starost; Nova godina novo leto (l. januar); nova godina novo Leto 1985; svjetiosna, svetlosna godina svetlobno leto; godina svjetlosti; pritjerala orla zla godina v nesreči, težkem položaju se je sprijaznil s ponižanjem; školska godina
2. letnik: prva godina Gajeve Danice; treća godina Vojne akademije
3. zadušnica ob obletnici smrti: davati -u

gòmila ž
1. kup: slagati drva, kamenje u -e; trpati novac na -u; baciti što na -u; metati sijeno u -e devati seno v kupe; gomila pepela, troske; gomila gruha kup grušča
2. gomila, grob: kultura grobnih gomila
3. kurgan: skitska gomila
4. množica, ljudstvo: žurnalizam je glas -e
5. drhal: voditi -e
6. truma, gruča

gȑcati -ām
1. hlipati, krčevito jokati: grcati od plača, u suzama
2. daviti se: djeca grcaju od smijeha; grcati u dugovima dušiti se v dolgovih

grȉf grìfa m (n. Griff) nizko pog.
1. ročaj: grif od kišobrana
2. prijem, grif: grif s leđa; znati čije grifove i zahvate; ispasti iz -a izgubiti prijem (v borbi)

grîz m, mest. u grízu, mn. grȉzovi
1. ekspr. ugriz, ujed
2. ješča (ž), ješče (s), napol prebavljana hrana v želodcu
3. dial. kolika

gȑlo s
1. grlo: vikati iz svega -a vpiti na ves glas, na vse grlo; metnuti kome nož pod grlo nastaviti komu nož na grlo, na vrat; ispirati grlo hipermanganom; zapeo mu zalogaj u -u obtičal mu je založaj v grlu
2. glas: imati meko grlo
3. vrat: nositi đerdan o -u
4. glava, rep: imati pet -a goveda
5. satjerati kome zube u grlo razbiti komu gobec; biti zakopčan do -a biti zadržan, zaprt vase
6. grlo, žrelo: grlo puške, puščane cijevi, cevi; grlo vulkana krater vulkana; grlo sobne peći isteje kmečke peči: grlo doline, tjesnaca, bunara
7. grlo: usko grlo proizvodnje

gr̂m gŕma m, mn. gŕmovi
1. grm: grm jorgovana; ružin grm; lijeska, leska je grm; u tom -u leži zec v tem grmu tiči zajec; lasno je iza -a strijeljati (streljati)
2. bot. dob, gnilec, Quercus robur

grȍb gròba m, mn. gròbovi grob: neopojan grob neposvečen, neblagoslovljen grob; otpratiti koga do -a; polaganje u grob; prevrtati, okretati se u -u, biti s jednom nogom u -u; šutljiv kao grob; bolje grob nego rob; vjernost, vernost do -a; ustati, dići se iz -a; nepobusani grob grob, ki ga še ni obrasla trava; nećeš to sa sobom u grob ponijeti; ovkraj -a tostran groba; onkraj, iza -a, s one strane -a; prevrnuti se u -u obrniti se v grobu; sveti grob; svetli grobovi grobovi pomembnih ljudi

grôžđe s grozdje: kiselo, slatko, suho grožđe; otpremiti koga u suho grožđe uničiti koga; nalaziti se u nebranom -u biti v stiski

gȕba ž
1. med. gobe, lepra: i kad bješe Isus u jednom gradu, i gle, čovjek sav u -i in ko je bil v nekem mestu, je bil tam človek, poln gob
2. vet. garje domačih živali
3. pokvarjenost: kaluđer izgledaše bogobojažljiv, ali pod blagim riječima pun -e
4. pokvarjenec, lopov
5. kresilna goba: guba bukova

gȕšta ž, gùštāk -áka m, gùštara ž goščava: do preda dan išla sam utrenikom, onda se uhvatim gušte potem sem zavila v goščavo; sakriti se u guštaku; slavuj je izvijao u guštari

gvôžđe s železo: liveno, kovano, valjano gvožđe baciti nešto u staro gvožđe; držati dva -a u vatri imeti dve železi v žerjavici; gvožđe se kuje dok je vruće

hâr hâri ž (gr. cháris) dar, naklonjenost, milost: u har v korist

hlȁče hlâča ž mn. hlače: jahaće hlače; duge, kratke, uske, široke hlače; danas i žene nose hlače; žena nosi hlače u ovoj kući v tej hiši je žena gospodar; derati hlače na školskim klupama; napuniti hlače podelati se v hlače; srce mu je palo u hlače; tresu mu se hlače

hlâd m, mest. u hládu
1. hlad: večernji hlad; ići za -a; prvi hladovi; šetati po hladu
2. senca: sjesti u hlad; do pola ulice, sokaka pao je već hlad
3. sjediti u hladu biti na hladnem, ekspr. biti v zaporu
4. debeli hlad prijetna senca, lenarjenje

hljȅb m (ijek.), hlȅb m (ek.)
1. kruh: bijeli hljeb, beli hleb; crni, pšenični, kukuruzni, ražani hljeb; biti na bijelom -u čakati na izvršitev smrtne obsodbe; s strahom čakati na rešitev prošnje; dočekati koga s -om i solju prijazno sprejeti koga; tražiti -a preko pogače biti neskromen, prešeren v svojih zahtevah; nasušni hljeb vsakdanji kruh; carev hljeb ekspr. cesarski kruh, državna služba
2. hleb, kolač

hòditi hȍdīm, hȍđah -āše
1. hoditi: u kući se hodilo po prstima
2. ekspr. biti: to ne može više tako hoditi
3. zastar. hoditi, odhajati; ti si, bego, u Vlaško hodio
4. hodite, djeco, za mnom pojdite, otroci, za menoj; hodi sa mnom gospođi pojdi z mano h gospe; kad je bog po zemlji hodio v dobrih starih časih

hrámati hrâmām, hrâmljēm šepati: hramati od djetinjstva; kobila hramlje na prednju nogu; hramati u latinskom jeziku biti slab v latinščini; ljetina hramlje letina slabo kaže

htjȅti hòću hȍćeš (ijek.), htȅti hòću hȍćeš (ek.)
1. hoteti: on hoće raditi on hoče, želi delati; on će raditi on bo delal; oni hoće prisustvovati svečanosti; oni će prisustvovati svečanosti; ja ću raditi bom delal; ja hoću raditi hočem, želim delati; radit ću = radiću bom delal
2. hoće mi se u varoš rad bi šel v mesto; za taj posao hoće se mnogo umješnosti za to delo je treba veliko iznajdljivosti
3. hoće sumrak, a kolo se sve srdačnije razigrava že pada mrak, kolo pa je čedalje bolj razigrano
4. nas dvoje se hoćemo midva se imava rada