-
crnostotìnāš -áša m član monarhistične organizacije Černaja sotnja v carski Rusiji
-
Crnovúnac -nca m, Crnòvunac -ūnca m ime za romanskega prebivalca ponekod na Balkanu, zlasti v Makedoniji
-
cȕra ž
1. deklica, dekle
2. služkinja: drži me gore od -e
3. ekspr. dama v kartah
-
cvjetònoša m (ijek.), cvetònoša m (ek.) kdor nosi cvetje, šopke, vence v sprevodu
-
cvȑcnuti se -nēm se ekspr. globoko pogledati v kozarec
-
čàhuriti se -īm se
1. ovijati se v tulec
2. zapredati se
-
čákavština ž, čakávština ž čakavščina, hrvaško narečje v Istri, Hrv. Primorju in v delu Dalmacije
-
čȁklja ž, čáklja ž (madž. csákya)
1. drog s kavljem za privlačenje čolnov, za dviganje predmetov iz vode
2. natič, fižolovka, kol v vinogradu
3. trnokop
4. krak sidra
-
čalabŕcalo s kdor v naglici zaužije malo hrane ali pijače
-
čalabŕcati čalàbr̄cām v naglici uživati malo hrane ali pijače
-
čalabŕcnuti čalàbr̄cnēm v naglici, užiti malo hrane ali pijače, prigrizniti, založiti: mjereći sir, masline, haringe čalabrcnuo bi malo od jednog malo od drugog i to bi mu obično bio ručak
-
čànak -nka m, mn. čànci, rod. čȁnākā, čának -nka m, mn. čánci, rod. čânākā (t. čanak)
1. skleda (navadno lesena), torilo: drveni -i s jelom; čanak za salatu
2. skledica, torilo: čanak za novce
3. prašna ponvica na starinski puški
4. vsipalnik, grot v mlinu
-
čȁpra ž (t. čevre) dial.
1. koža: koga svrbi čapra, nek ide unutra
2. usnjena torba za zajemanje vode iz vodnjaka
3. meh, v katerem nosijo vino, žganje, smetano itd.
-
čàprazi m mn., čàprage ž mn. (t. čapraz) okrasne vrvice z velikimi gumbi na moških oblačilih v ljudski noši
-
čàrapārka ž
1. nogavičarka, delavka v tovarni nogavic
2. stroj za pletenje nogavic
-
čȁrdāk m (t. čardak, perz.)
1. gosposki dvorec, navadno dvonadstropna hiša, obdana z vrtom, letnikovec, v balkanskem okolju
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. lesena zgradba na stebrih, sušilnica za koruzo
4. obmejna stražnica, opazovalni stolp na državni meji, nekdaj; čardak ni na nebu ni na zemlji nekaj, kar obstaja samo v domišljiji
-
čardàklija ž (t. čardakly)
1. brajda, trta, ki se vzpenja na drevo, na hišo, na čardak ali je speljana kot senčnica: viju se -e po usamljenoj dunji, šljivi; uđe u hodnik koji je činila čardaklija orezanih loza
2. velika soba v nadstropju orientalske hiše, z balkonom na ulico
3. hiša z zidanim pritličjem in lesenim nadstropjem
4. m obmejni stražar v Vojni krajini, čardaklija
-
čàrkāč -áča m, čàrkāš -áša m, čàrkār -ára m, čȁrkadžija m vojak v prvi črti, ki začne spopad s sovražnikom
-
čȁrkati -ām
I.
1. bezati ogenj: čarkati vatru
2. podpihovati: čarkati svađu, zavađene drugove
3. ekspr. čečkati: nešto čarkati olovkom po papiru
II. čarkati se v manjših praskah se spopadati: cio dan, ceo dan čarkali smo se s neprijateljem
-
čaròjice čaròjicā ž mn. koledniki, pustne šeme z živalskimi maskami, ki v predbožičnem času in pozneje pravosl., deloma katol. in muslim. po vaseh pobirajo darove