bȉlo s
1. med. utrip: labavo bilo; veliko bilo žila odvodnica; pipati kome bilo; osjećati političko bilo svoga vremena
2. bitje: slušam bilo ure, časovnika, sata
3. ropotača, raglja (namesto zvona v pravosl. manastiru)
4. gorski sklop, grmada: širok i zaobljen planinski vijenac zove se bilo
5. brdo, del statev
Zadetki iskanja
- bilo členek, ki poudarja poljubnost prislova ali zaimka, koli: bilo kòjī kateri koli; bilo tkȍ kdor koli; bilo kako kakor koli; bilo kad kadar koli; ali zapostavljeno: koji bilo kateri koli itd.
- bilo vez. bodi, bodisi, čeprav: ako bilo za trenutak pogledaš u sunce, zaboljet će te glava i oči; da potražimo konak bilo i na krvnička vrata; ovi su izveštaji bilo vešto izmišljeni bilo su istiniti; želi razumno djelovati bilo u privatnom bilo u javnom životu
- jȁto s
1. jata: jato golubova, riba skakavaca, ptica; riblje jato
2. truma, množica: jato žena
3. nekdaj bratstvo, kjer je bilo nad 50 za boj sposobnih moških - posvjetòviti -svjètovīm (ijek.), posvetòviti -svètovīm (ek.) spremeniti v posvetno, kar je bilo cerkveno, sekularizirati
- posvjetovljívati -tòvljujēm (ijek.), posvetovljívati -tòvljujēm (ek.) spreminjati v posvetno, kar je bilo cerkveno, sekularizirati
- sȅlīšte s
1. naselišče, naselje
2. zaselek
3. kmetsko selište zemlja, ki jo je fevdalec dal tlačanu v užitek
4. kraj, kjer je bilo nekoč naselje - tàbačār m redko grafoman, kdor piše, da bi bilo kar največ pol, gl. tabak
- vȃjkati se -ām se, vȁjkati se -ām se
1. tožiti se, pritoževati se: poče uzdisati i vajkati se
2. kesati se: vajka se što nije uzeo djevojku koju su mu davali
3. opravičevati se, ker ni bilo storjeno, kar bi bilo treba storiti: ti se vajkaš da znao nisi
4. braniti se: mnogi se vajkaju da dadu djevojku pilićarima
5. bati se: žena se vajka da ne naiđu jesenje kiše
6. jokati, točiti solze: vajkati se za mrtvim sinom - bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata - bȑcimicē prisl. malo, za spoznanje, toliko da: nasmijala im se svima brcimice; malo ga se sabljom dobavio brcimice ama smrtimice malo ga je s sabljo oplazil, toda bilo je smrtno
- bȑč br̀ča m, br̂ča ž dial.
1. množica: tamo zateknem brč mladih diplomata
2. množina: u najveći brč od grožđa, od smokava ko je bilo največ grozdja, fig
3. curek: čuje se dolje pod kućom brč mlijeka, učestan, gust
4. polni razmah, razvoj: u najvišem brču oranja lipše mu vo - čȕti čȕjem
I.
1. slišati, čuti: čuti na jedno uho; uši imaju, a ne čuju
2. poslušati: nije me htio, hteo čuti
3. čutiti: ne čuješ li kako vonja lijek; čujem bol za plećem
4. čuti, bedeti: čuti cijele noći
5. uslišati: bog vas čuo
II. čuti se
1. slišati se: čuje se da je brod stigao
2. čutiti se: čuje se miris svijeća
3. smrdeti
4. počutiti se: kako se čuješ?
5. dok nije rodila sina, ona se živa nije čula je ni bilo čutiti - Kùlin bân Kulin ban, bosenski vladar ob koncu 12. in v zač. 13. st.: pričati što od Kulina bana pripovedovati kaj od najstarejših časov, na dolgo in široko; to je bilo za Kulina bana to je bilo v davni preteklosti; Kulinova isprava (19. VIII 1189)
- mnȍgī -ā -ō mnog: mnogi narod veliko ljudstva; -a vojska veliko vojakov, veliko vojaštva; brak je bio darovan -om djecom v zakonu je bilo veliko otrok; mnoga je majka danas podjetinjila prenekatera mati se je danes pootročila; mnogi se zanio za tu nauku marsikdo se je ogrel za to znanost; prođi se ti -oga govora nehaj z dolgimi govorancami
- naizváljati se -ìzvāljām se navaljati se, dovolj se valjati: kad se pas naizvaljao, otišao je u kućicu ko mu je bilo valjanja dovolj
- nàkucati -ām
I.
1. nabiti: nakucati klince, eksere, čavle
2. ekspr. naskopariti: nakucati silne pare
II. nakucati se
1. namučiti se z nabijanjem
2. ekspr. dovolj trkati: nakucao se čaša, napjevao pjesama dovolj je bilo trkanja s kozarci, dovolj petja
3. dobro se najesti, nasititi se: kokoši se dobro nakucaše - naprijètiti se nàprijetīm se (ijek.), naprétiti se nàprētīm se (ek.) nehati groziti: umiri se kad im se naprijeti ko mu je bilo groženj dovolj
- nedostátak -tka m
1. pomanjkanje: u -u drugih dokaza ker ni bilo drugih dokazov; nedostatak u čemu pomanjkanje česa
2. pomanjkljivost: pri uzdizanju balona pokazalo se da on ima nedostataka - nȅodržān -a -o: primiti platu, nagradu za -o predavanje prejeti plačilo, nagrado za predavanje, ki ga ni bilo