upright [ʌ́prait]
1. samostalnik
navpičen (pokončen) položaj; podboj, podpornik
množina, šport vrata, gol; pianino
out of upright nenavpičen
upright of a tent šotorska palica
2. pridevnik
pokončen, navpičen, vertikalen; ki se drži pokonci
figurativno pošten, iskren
upright conduct korektno obnašanje
upright piano pianino
to sit upright pokonci sedeti
3. prislov
pokonci, pokončno, navpično, vertikalno
bolt upright raven kot sveča