Franja

roar² [rɔ:]

1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)

to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči

2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)

to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga

shriek [šri:k]

1. samostalnik
vrišč, vik, krik (strahu, bolečine); žvižg; vreščanje, krohot(anje)

shrieks of laughter vreščanje od smeha, vreščeče smejanje
to give a shriek zavreščati, krikniti
shriek-mark sleng klicaj

2. neprehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti, (za)žvižgati; krohotati se
prehodni glagol
zakričati (kaj), zavpiti, reči kaj z vreščečim glasom; (o vetru) tuliti, žvižgati

to shriek with laughter vreščati od smeha
to shriek o.s. hoarse nakričati se do hripavosti
to shriek out zavreščati, zakričati (kaj); kričé alarmirati