epileptic [epiléptik]
1. pridevnik
epileptičen, božjasten
2. samostalnik
epileptik, božjastnik, -nica
seizure [sí:žə] samostalnik
pravno prevzem v posest; polastitev; odvzem, zaplemba, zarubitev, rubežen, konfiskacija; ujetje, prijetje, aretacija; napad (bolezni)
epileptic seizure božjasten napad