Franja

share³ [šɛ́ə] prehodni glagol
deliti (with s.o. s kom)
porazdeliti (among med)
deliti (mišljenje); udeleževati se
neprehodni glagol
imeti delež, biti deležen, sodelovati, udeležiti se

to share alike, to share and share alike imeti enake deleže, enako si razdeliti; sodelovati pri prispevkih in pri dobičku
I have shared your dangers delil sem z vami nevarnosti
to share the costs prispevati k stroškom
they shared (in) our sorrow žalovali so skupaj z nami
he would share his last crust figurativno on bi delil zadnjo skorjico svojega kruha (bi dal svojo zadnjo srajco)
to share an opinion deliti mnenje
they ought to share with us in the expenses oni bi morali deliti z nami izdatke

shift¹ [šift] samostalnik
premik, premestitev; sprememba (mesta, položaja); zamenjava; menjanje perila
zgodovina ženska srajca; izmena, posad, šiht, delovni čas ene izmene, dnevni delovni čas; sredstvo, pomoč v sili, pomagalo, pripomoček; domislica, prevara, zvijača, trik, pretveza, izgovor

for shift za silo
shift of crop agronomija kolobarjenje
shift work delo v izmenah
night shift nočni posad
vowel shift samoglasniški premik
to be driven (to be brought) to one's last shift figurativno nobenega drugega sredstva (izhoda) ne več imeti
he is full of shifts and devices figurativno on si zna na vse načine pomagati
to make shift znati si pomagati, znajti se
I must make shift to pay him tomorrow moram najti kak izhod in mu plačati jutri
I must make shift without it moram si pomagati brez tega
to be reduced to mean shifts biti prisiljen zateči se k nepoštenim sredstvom

shine¹ [šáin] samostalnik
(sončni) sij, sijaj, blišč, lesk
figurativno prestiž; lepo vreme; čiščenje čevljev
sleng prepir, direndaj, hrup; senzacija
ameriško objestno dejanje, burka
ameriško, sleng nagnjenost, naklonjenost, kaprica (to za)

to give s.o.'s shoes a shine očistiti, naloščiti komu čevlje
we will go, rain or shine šli bomo ob vsakem vremenu
have a shine? čiščenje čevljev, prosim?
to kick up no end of a shine sleng delati velik kraval
to put a good shine on one's shoes bleščeče si naloščiti čevlje
to take the shine out of s.o. zatemniti, zasenčiti koga, nadkriliti, prekositi koga; odvzeti čar novosti (out of s.th. čemu)
to take a shine to s.o. dobiti simpatije za koga

shine up prehodni glagol

to shine up to s.o. ameriško prizadevati si, da bi ugodili komu

shingle² [šiŋgl]

1. samostalnik
kratko pristrižena (bubi) frizura

2. prehodni glagol
kratko pristriči lase

to have one's hair shingled dati si kratko pristriči lase, imeti bubi frizuro

shirt² [šə:t] prehodni glagol
obleči komu srajco
figurativno obleči, ogrniti, pokriti

to shirt o.s. obleči si srajco

shoe¹ [šu:] samostalnik
(nizek) čevelj
ameriško škorenj; cokla; podkev; okov (na koncu palice); železni okov, okovana drsalica pri saneh (sankah); luknja, v katero je posajen jambor

over (up to) the shoes figurativno do prek ušes
shoes and stockings botanika vrsta detelje
dead man's shoes figurativno nestrpno pričakovana dediščina
wooden shoes lesene cokle
that's another pair of shoes figurativno to je nekaj (čisto) drugega
the shoe is on the other foot figurativno stvar je čisto drugačna
to be (to stand) in s.o.'s shoes biti v koži kake osebe
to cast a shoe izgubiti podkev, oboseti
to die in one's shoes umreti nasilne smrti, biti obešen
every shoe fits not every foot ni vsaka stvar za vse primerna
that is where the shoe pinches figurativno tu žuli čevelj, v tem grmu tiči zajec
to put on (to take off) one's shoes obuti (sezuti) si čevlje
to put the shoe on the right foot figurativno odkriti (obdolžiti) pravega krivca
he shakes in his shoes drgeče od strahu, kolena se mu tresejo
to step into another man's shoes zavzeti (službeno) nekoga drugega
to throw an old shoe after s.o. figurativno (za)želeti komu srečo (zlasti novoporočencema)
to wait for a dead man's shoes prežati, nestrpno čakati na dediščino
as good a fellow as ever walked in two shoes najboljši človek na svetu
to walk in s.o.'s shoes hoditi komu v škodo (v zelnik)

shoe-leather [šú:leðə] samostalnik
usnje za čevlje

he is as good a man as ever trod shoe-leather on je najboljši človek na svetu
to save shoe-leather figurativno varčevati s podplati, pot si prihraniti

shoulder¹ [šóuldə] samostalnik
rama, pleče
množina gornji del hrbta, hrbet
figurativno izboklina v obliki rame; bankina
vojska drža (vojaka) s puško na rami

shoulder to shoulder z ramo ob rami, z združenimi močmi
shoulder of mutton koštrunovo pleče
straight from the shoulder figurativno brez ovinkov, brez okolišanja, naravnost, v brk, odkrito; uspešen (udarec)
over the shoulder(s) figurativno čez ramena, posredno, ironično, indirektno
to cry on s.o.'s shoulder figurativno tožiti komu, iskati sočutja pri kom
to give (to turn) s.o. the cold shoulder komu hrbet pokazati, hladno se vesti do koga, ignorirati koga, prezirljivo ravnati s kom
he has broad shoulders figurativno on mnogo prenese (lahko prenaša), nosi velika bremena (odgovornosti)
you can't put old heads upon young shoulders figurativno mladost je norost
to put (to set) one's shoulders zelo si prizadevati, odločno se lotiti
to rub shoulders with s.o. družiti se s kom, priti v stik, biti v prijateljskih stikih s kom
to shrug one's shoulders skomigniti z rameni
you have taken too much on your shoulders preveč si si naložil, naprtil na ramena (tudi figurativno)

shoulder² [šóuldə] prehodni glagol
dati (naprtiti, vzeti, naložiti si) na rame (hrbet)
figurativno prevzeti (dolžnost, odgovornost itd.); suniti, porivati, riniti z rameni
neprehodni glagol
udariti z rameni (against ob)
preriniti se (z rameni) (through skozi)

shoulder arms! vojska puško na rame!
to shoulder the responsibilily naložiti si, prevzeti odgovornost
to shoulder one's way through the crowd (z rameni) si delati pot, se preriniti, se prebiti skozi množico

shoulder-strap [šóuldəstræp] samostalnik
naramnica, oprta; naramnik, epoleta (pri uniformi)

to earn (to win) one's shoulder-straps dobiti, zaslužiti si epolete, postati častnik

shovel [šʌvl]

1. samostalnik
lopata, lopatica
tehnično bager (na lopate, vedra)

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
metati ali zajemati z lopato, lopatiti
figurativno gomiliti, grmaditi, kopičiti (v veliki množini)

to shovel food into one's mouth pohlepno jesti, goltati
to shovel away odstraniti, odmetati (z lopato)
to shovel up nagomiliti, zgrebsti
to shovel money zgrábiti (spraviti, nakopičiti si) skupaj denar

shut^*2 [šʌt]

1. prehodni glagol
zapreti (knjigo, oči, nož itd.), zaklopiti; priščipniti (prst), stisniti (into med)
blokirati (cesto itd.)

2. neprehodni glagol
zapirati se, zapreti se, zaklopiti se

to shut the door in s.o.'s face komu pred nosom zapreti vrata
to shut the door on (upon) s.o. zapreti vrata pred kom, ne hoteti govoriti z njim
the door shut with a bang vrata so se zaloputnila
the door shuts automatically vrata se avtomatično zapirajo
the prisoner was shut into his cell jetnika so zaprli v (njegovo) celico
he shut the dog's tail into the door priščipnil je psu rep med vrata
to shut one's ears to the truth biti gluh za resnico, ne hoteti slišati resnice, zapirati si ušesa pred resnico
the window shuts well okno se dobro zapira
shut your mouth! molči! drži jezik (za zobmi)!
shut your face vulgarno jezik za zobe!
to shut o.s. away from (out of) society izključiti se iz družbe

side¹ [sáid]

1. samostalnik
stran; bok; rob (poti, mize itd.); stran (pisma); ploskev, prostrana površina
figurativno stališče, vidik; obronek; obala; področje, kraj; smer; oddelek (šole)
šport moštvo
sleng prevzetnost, ošabnost, širokoustenje; (biljard) obračanje, vrtenje krogle zaradi udarca od strani

side by side z ramo ob rami, vštric, vzporedno
by the side of vzdolž, ob
off side oddaljenejša stran, desna stran; šport (nogomet) ofsajd
on the side povrhu
on all sides, on every side na vseh straneh, vsepovsod
on father's side po očetovi strani
on this side of the grave pred smrtjo
back side zadnjica
blind side slaba stran
dark side senčna stran
(šola) classical (modern) side klasična ali humanistična (moderna) smer (oddelek)
God is on our side bog je z nami
the east side of the city vzhodni del mesta
north side severna stran
the other side of the question druga stran (plat) vprašanja (problema)
sunny side, bright side sončna stran, svetla stran (tudi figurativno)
on the wrong side of the door figurativno izključen iz (česa)
on the wrong side of the blanket figurativno nezakonski (otrok)
the wrong side up narobe
the right (the wrong) side of a piece of cloth prava (neprava) stran kosa blaga
the road-side cestni rob (kraj)
to balance on both sides figurativno nihati (kolebati) med dvema stvarema
he is on our side on je na naši strani, z nami
he is on the sunny (bright, right) side of 50 on še ni 50 let star
he is on the shady (wrong) side of 50 on je preko 50 let star
this is a side issue to je postransko vprašanje
to change sides preiti na drugo stran
people come from every side ljudje prihajajo semkaj z vseh strani
to go over to the other side preiti k drugi stranki, uskočiti v drug tabor
to have a pain in one's side imeti bolečine v boku
to have side sleng domišljevati si; delati se važnega
to keep on the right side of s.o. figurativno na prijateljski način s kom urediti stvari
to put a th. on one side postaviti kaj na stran, ne obračati
he puts on too much side on preveč pozira
to shake (to split) one's sides with laughing pokati od smeha
to take sides opredeliti se (za), odločiti se za neko stran; biti pristranski
to take side with s.o., to take s.o.'s side potegniti s kom, potegniti se za koga
to view a question from all sides premotriti vprašanje z vseh strani
to win s.o. over to one's side pridobiti koga na svojo stran

2. pridevnik
stranski; prihajajoč od strani

side blow udarec od strani
side door stranska vrata (vhod)
side brake ročna zavora (avto)

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

singe [sindž]

1. samostalnik
(lahka) opeklina; osmoditev

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(o)smoditi (se), (o)žgati (se), pripaliti (se), opeči (se), opariti (se), popariti (se)

your dress is singeing! obleka se ti smodi (žge)!
his reputation is a little singed figurativno njegov sloves je malce dvomljiv
to singe one's feathers (wings) figurativno opeči si prste
to singe fowl popariti perje perutnine
to singe the King of Spain's beard figurativno (o)pleniti španske obale
to singe a pig omavžati, popariti in oskubsti ščetine prašiču

sit^*1 [sit]

1. neprehodni glagol
sedeti; (o kokoši) sedeti na jajcih, valiti; čepeti; sedeti kot model (slikarju); biti za vzorec; imeti sedež, bivati; ležati; pristajati (o obleki); opravljati službo (navadno) sedé; biti član kakega telesa (on a jury porote)
zastopati v parlamentu (for koga)
imeti sejo, zasedati; sesti (on na)
zaposliti se (over s čim)
študirati (under pri kom)

2. prehodni glagol
sedeti (v sedlu), imeti sedež na (a mule mezgu)
posaditi (the hen on eggs kokošja jajca)

to sit on the bench figurativno biti sodnik
the clothes sit loosely upon him obleka mu je preohlapna
to sit in Congress biti član Kongresa
to sit for an examination opravljati izpit
to sit on the fence politika, sleng, figurativno stati ob strani, ne se opredeliti, biti nevtralen
the guilt sits light on his conscience ne peče ga vest zaradi krivde
to sit a horse jahati na konju
to sit in judgement on s.o. lastiti si pravico sojenja drugih, soditi, kritizirati koga
to sit on one's hands figurativno ne aplavdirati
it sits ill on you slabó vam (to) pristaja
he sits for Leeds on zastopa Leeds v parlamentu
to sit for (ali to) a painter sedeti slikarju za model
to sit for one's picture dati se slikati, sedeti (pozirati) za svojo sliko (portret)
to sit a play through prisostvovati igri do konca
he is sitting pretty on je v dobrem položaju, ima dober položaj
to sit pretty sleng imeti dobre karte, figurativno dobro se goditi (komu)
it sits heavy on the stomach to je težko prebavljivo
to sit upon s.o. figurativno sedeti na kom, jahati koga
don't you be sat upon! pogovorno ne pusti se hruliti!
to sit tight pogovorno ostati neomahljivo na svojem mestu, vztrajati pri stvari
to want to sit (o kokoši) začeti kokodakati (za valjenje)
to sit well dobro sedeti (zlasti na konju)
to sit on the throne sedeti na prestolu, vladati
to know which way the wind sits vedeti odkod piha veter
his principles sit loose(ly) on him on svojih načel ne jemlje resno

slap [slæp]

1. samostalnik
udarec (s plosko dlanjo), klofuta, zaušnica

at a slap naenkrat, na mah, mahoma
a slap in the face klofuta, figurativno razžalitev, razočaranje
that is a slap in his face figurativno to je klofuta zanj
to take (to have) a slap at pogovorno navaliti na, napasti; lotiti se

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
udariti (s plosko roko), udarjati; lopniti; ploskati (z rokami); potrepljati; vreči, zagnati

he slapped his hand on his forehead z roko se je udaril po čelu
to slap s.o.'s face prisoliti komu zaušnico
to slap s.o. into jail vreči koga v ječo
to slap s.o. on the back potrepljati koga po hrbtu (rami), sleng čestitati komu
to slap one's hat on one's head povezniti si klobuk na glavo
to slap around figurativno ošteti, okregati

3. prislov
nenadoma, nepričakovano; ravno; naravnost

to hit s.o. slap in the eye udariti (lopniti) koga ravno po očesu
to run slap into zaleteti se naravnost v

4. medmet
penk!, plosk!

slather [slǽðə] ameriško, pogovorno

1. samostalnik
(množina) velika množina

to put slathers of butter on one's toast na debelo si namazati masla na svojo (praženo) rezino kruha

2. prehodni glagol
debelo namazati; zapravljati

slight² [sláit] pridevnik (slightly prislov)
tanek, vitek; slaboten, šibek; lahen, rahel, malo važen; nepomemben, neznaten, nezadosten; površen, bežen

a slight cold lahen prehlad (nahod)
a slight examination bežen, površen pregled
the slightest hesitation komaj opazno oklevanje
a slight improvement rahlo izboljšanje
a slight meal lahen obed
there si not the slightest doubt najmanjšega dvoma ni
I feel slightly better počutim se malce bolje
I have not the slightest idea (najmanjšega) pojma nimam
we were slightly acquainted malo smo se poznali