Franja

lexigraphy [leksígrəfi] samostalnik
razlaga besed; pisava z znaki (npr. kitajska pisava)

long-hand [lɔ́ŋhænd] samostalnik
navadna pisava (za razliko od stenografije)

phoneticism [founétisizəm] samostalnik
fonetična pisava glasov

pictography [piktɔ́grəfi] samostalnik
piktografija, pisava s podobami

picture writiug [píkčəraitiŋ] samostalnik
pisava s podobami, hieroglifi

point-system [pɔ́intsistəm] samostalnik
sistem točkovanja (tudi šport)
tisk punktiranje, razdelitev velikosti tiskarskih črk po točkah; pisava za slepe (z izobčenimi točkami)

quipu [k(w)í:pu:] samostalnik
pisava starih Peruancev

ronde [rɔnd] samostalnik
tisk okrogla pisava

roundhand [ráundhænd] samostalnik
okrogla pisava

rune [ru:n] samostalnik
runa (starogermanska črka)
množina rune, runska pisava; magičen znak ali simbol
figurativno uganka
poetično pesem, stih
narečno krepelec

texthand [téksthænd] samostalnik
velika korentna (običajna, ročna) pisava

typewriting [táipraitiŋ] samostalnik
tipkanje; tipkana pisava

clerkly [klá:kli] pridevnik
duhovniški, cerkven
arhaično učen; pismen; ki ima lepo pisavo, lepopisen

clerkly hand lepa pisava

loose¹ [lu:s] pridevnik (loosely prislov)
svoboden, prost, rešen (of, from česa)
odvezan, spuščen (lasje); ohlapen (obleka), rahel (zemlja), razmajan (vrata), majav (zob), mlahav (človek), redek (tkanina), mehek (ovratnik)
kemija prost, nevezan
pogovorno prost, na razpolago
figurativno nejasen, nenatančen, nestalen, netočen, zanikrn (prevod), neslovničen; lahkomiseln, površen, nesramen, nemoralen

loose ends malenkosti, ki jih je treba še urediti
at loose ends v neredu, zanemarjen; v negotovosti
to be at loose ends biti brez stalne zaposlitve, ne vedeti kaj storiti
loose bowels driska
a loose criminal zločinec na svobodi
to break loose pobegniti, osvoboditi se
to come (ali get) loose rešiti se, osvoboditi se; odvezati se, odpeti se, zrahljati se, odluščiti se (barva)
to cut loose from osvoboditi se (vpliva, vezi)
a loose fish pokvarjenec
a loose hour prosta ura
to have a loose tongue preveč govoriti, vse izblebetati
to have a screw loose ne imeti vseh kolesc v glavi, biti malo prismojen
there's a screw loose somewhere nekaj je narobe, nekaj je sumljivo, nekaj smrdi
vojska in loose order v razmaknjeni vrsti (vojaki)
to let loose izbruhniti, dati si duška, ne obvladati se
loose make (ali build) nerodna postava
to play fast and loose biti lahkomišljen, neuvideven
to ride with a loose rein popustiti vajeti, biti prizanesljiv
to set loose spustiti, osvoboditi
to work loose zrahljati se, razmajati se (vijak)
loose handwriting neizpisana pisava
ekonomija loose cash gotovina
a loose novel opolzek roman

numeral¹ [njú:mərəl] pridevnik
številčen

numeral script številčna pisava, šifre

phonetic [founétik] pridevnik (phonetically prislov)
fonetičen

phonetic character znak za glas, črka, pismenka
phonetic transcription fonetična pisava

running² [rʌ́niŋ] pridevnik
ki teče, tekoč, bežen; v teku, v pogonu, nepretrgan, neprestan; zapovrsten, zaporeden, po vrsti
ekonomija tekoči, odprt (račun)
ekonomija krožeč, v obtoku (denar); (o rani) gnoječ se, gnojen
botanika vitičast, plazivski

for five days running pet dni zaporedoma
three times running trikrat zaporedoma
per running meter za tekoči meter
running account tekoči ali odprt račun
running block gibljiv, tekoč škripec
running cold nahod
running commentary (radio) poročilo, komentar o dnevnih dogodkih
running debts tekoči, viseči dolgovi
running expenses (tekoči) obratni stroški
running fire vojska hitro streljanje
running glance bežen pogled
running ground premičen, gibljiv teren
running hand ležeča pisava
(long, high) running jump skok z zaletom (v daljino, v višino)
running knot petlja
running month tekoči mesec
running number tekoča, zaporedna številka
running sore gnoječa se rana
running speed hitrost vožnje
running spring živ studenec
running start leteči start
running water tekoča voda

sprawl² [sprɔ:l] prehodni glagol
iztegniti, stegniti od sebe, (nerodno) razkrečiti, razširiti (ude) (out)
neprehodni glagol
zavaliti se, leči, zlekniti se (v vsej svoji dolžini); gomazeti, plaziti se (po zemlji); bujno se razrasti, vejati se (o rastlinah); raztezati se (across čez)

sprawl charge vojska napad v rojih
a sprawling hand neenakomerna pisava
to send s.o. sprawling zrušiti koga z udarcem na tla
the blow sent him sprawling udarec ga je položil na tla v vsej njegovi dolžini

strange [stréindž]

1. pridevnik (strangely prislov)
čuden, nenavaden, redek, presenetljiv, nepričakovan; tuj, nepoznan, neznan, nov (to s.o. komu)
neseznanjen (to s.th. s čim)
nevešč, nevajen (to s.th. česa)
rezerviran, hladen, zadržan, boječ
zastarelo inozemski

a strange face tuj, neznan obraz
a strange remark čudna, nenavadna opazka
strange to say presenetljivo, čudno, za čuda
I am strange here ne poznam tega kraja
to be strange to s.th. ne poznati česa, ne biti vajen česa
he is a strange fellow on je čuden (čuden patron)
he is strange to this kind of work ni vajen tega dela
to feel strange in a place ne se počutiti doma(čega) v kakem kraju
to feel strange čudno, slabo se počutiti (zlasti imeti vrtoglavico, omotico ipd.)
strange that you should not have heard it čudno, da tega niste slišali
I don't like driving a strange car ne šofiram (vozim) rad tujega avtomobila
truth is often stranger than fiction resnica je često bolj presenetljiva kot fikcija
this writing is strange to me ta pisava mi je nepoznana

2. prislov
čudno, nenavadno, svojevrstno

tremulous [trémjuləs] pridevnik (tremulously prislov)
drhteč, trepetajoč, tresoč se; nervozen; boječ, plah, plašljiv; kolebajoč

a tremulous handwriting tresoča se pisava