whiff1 [wif]
1. samostalnik
pihljaj, pihanje, prepih; dih; sapica; (neprijeten) vonj, duh
figurativno malenkost; poteg dima (iz cigarete, pipe); izdihnjen dim (pri kajenju); cigareta, cigara; pisk
navtika lahek čoln na vesla, skif
a whiff of temper rahel izbruh jeze (razdraženosti)
a whiff of grapeshot vojska kartečni izstrelek
2. neprehodni glagol
pihati; dimiti, kaditi
prehodni glagol
izvreči dim, kaditi (pipo); vdihniti, vsrkati
to whiff away odpihniti